Umetnika sta svojo ljubezen prepletla s svojim delom in tudi na tem področju drug drugega prepoznala do obisti. A Patricija, po profesiji ekonomistka, se je uveljavila tudi kot raziskovalka na področju postmodernega trženja, sad tega pa je njeno knjižno delo Trženje duše.
Ko ga je njen ljubi prebral, je osupnil nad strokovnostjo, kakršna veje iz knjige. Mislil je, da svojo drago res pozna skoraj do zadnje misli v njeni lepi glavi. A se je uštel. Šokiran pa ni bil zato, ker bi o profesionalnosti svoje ljube dvomil. »Nikoli si nisem mislil, da se bom strinjal s tezo, da umetnost zaživi šele s tržnimi prijemi. A me je Patricija s svojim pisanjem o tem stoodstotno prepričala,« pojasnjuje, kaj je tisto, v čemer ga je pisanje razsvetlilo.
Patricija pove, da je bil prav to njen namen: »Povezujem umetnost in poslovni svet na medsebojno odvisen način, ki ne škodi njuni avtonomiji in identiteti. Gre za raziskovanje tako trženja kot umetnosti ali pa morda presek obeh ved. Vsebina predstavlja niz izhodišč in odpira vprašanja za nadaljnje raziskovanje fenomena trženja umetnosti.«
Priznamo, tudi mi smo, tako kot njen ljubi, v transcendentalni umetnici doslej to njeno analitično plat spregledali.
