Nižji standard, a dobro življenje
Slovenski standard se je v primerjavi s prejšnjimi leti znižal in zdaj dosega le 74 odstotkov povprečja Evropske unije. Sicer pa se razmerje med finančnimi sredstvi in finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji vse od leta 2012 postopno izboljšuje. Podatki Banke Slovenije kažejo, da imamo Slovenci za skoraj 40 milijonov evrov finančnih naložb, kar znaša skoraj 20.000 evrov na prebivalca. Kar 96 odstotkov Slovencev živi v lastniških nepremičninah, Slovenci pa smo v primerjavi z drugimi Evropejci še vedno najmanj zadolženi.
Med najbolj varčnimi v Evropi
Slovenci smo že po naravi precej varčni, smo pa tudi eden najbolj varčnih narodov v Evropi. Čeprav so časi težki, nam še vedno uspe prihraniti kakšen evro za »hude čase«, kot radi rečemo.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so slovenska gospodinjstva v letu 2015 privarčevala 14,8 odstotka bruto razpoložljivega dohodka, kar nas uvršča na visoko tretje mesto med državami članicami EU. Več so privarčevala le še gospodinjstva na Švedskem (18,7 %) in v Nemčiji (17,0 %). Na zadnjem mestu lestvice sta se znašla Ciper in Latvija - tamkajšnja gospodinjstva so potrošila več, kot je znašal njihov razpoložljivi dohodek, kar pomeni, da so se zadolževala.
Bruto stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila višja od povprečja v celotni EU, kjer je bila 10,1-odstotna, ter višja od povprečja v evrskem območju, kjer je bila 12,3-odstotna. Med letoma 2005 in 2015 so gospodinjstva v Sloveniji privarčevala več kot v povprečju gospodinjstva v celotni EU, razen v letu 2012, ko je bila bruto stopnja varčevanja pri nas najnižja (10,8-odstotna).
Varčujemo več kot prejšnja leta
V primerjavi s prejšnjimi leti Slovenci zdaj očitno varčujemo več. Podatki SURS za leto 2014 namreč kažejo, da je bil delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku na gospodinjstvo takrat nižji kot leta 2015, saj je znašal 14,1 odstotka, kar nas je uvrščalo na peto mesto med državami članicami EU. Slovenija je sicer najvišjo bruto stopnjo varčevanja dosegla v letu 2006, nato pa se je začel trend postopnega upadanja vse do leta 2013, na kar je vplivala gospodarska kriza.
Kam vlagamo denar?
Kot kažejo podatki Banke Slovenije, so se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev v letu 2015 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 2,5 odstotka. Približno polovico vseh sredstev so imela gospodinjstva naloženo v obliki gotovine in vlog, nekaj več kot četrtino v obliki delnic in drugega lastniškega kapitala, preostala četrtina pa so bila zavarovanja in pokojninske sheme (17,1 %), vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (1,7 %).
Znesek finančnih obveznosti gospodinjstev je v letu 2015 v primerjavi s prejšnjim letom ostal skoraj nespremenjen. Prevladovala so posojila (87,7 % vseh finančnih obveznosti gospodinjstev). Gospodinjstva so v glavnem najemala stanovanjska posojila (62,4 % vseh posojil), sledila so potrošniška (22,9 %) in druga posojila (14,7 %).
Kako in za kaj varčujemo?
Varčuje več kot polovica slovenskih gospodinjstev, približno enak delež pa je tudi med posamezniki. Med različnimi možnostmi varčevanja in naložb še vedno največ Slovencev izbere varčevanje na banki, sledi varčevanje »v nogavici« oziroma doma, nekaj je takšnih, ki varčujejo v obliki različnih zavarovanj, narašča pa število tistih, ki varčujejo v vzajemnih skladih.
Večina Slovencev varčuje za slabe čase, sledijo pa varčevanje za starost oziroma pokojnino, varčevanje za otroke ter šele nato varčevanje za stanovanje, avtomobil in druge stvari. Prihranke namenjamo v glavnem za poznejši nakup izbranih dobrin ali za investiranje.
Nekateri analitiki menijo, da bomo Slovenci v prihodnosti varčevali še več. Po njihovem mnenju naj bi se povečal delež tistih, ki denar hranijo doma, več pa naj bi tudi kupovali žlahtne kovine.
Kaj se najbolj splača?
Odgovor na vprašanje, katera oblika varčevanja se najbolj splača, je odvisen od vsakega posameznika. Izbira pravega načina varčevanja je namreč povezana z našimi željami, cilji in finančnimi zmožnostmi.
Premoženje je smotrno razpršiti na več finančnih produktov, strokovnjaki pa kot eno izmed možnih oblik varčevanja pogosto svetujejo vzajemne sklade.
Vzajemni skladi so ena najbolj uveljavljenih oblik varčevanja, ki združuje denar velikega števila vlagateljev. Družba, ki sklad upravlja, ta denar vlaga v različne vrednostne papirje (delnice, obveznice, depozite in druge finančne naložbe) ter ga na ta način razprši med različne naložbe v razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki sklada, s tem pa učinkovito zmanjšuje tveganost naložb. Premoženje vlagateljev je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, vlaganje je zakonsko strogo urejeno, stroški pa jasno definirani. Prednosti vzajemnih skladov so tudi, da lahko varčujete postopoma, tudi z majhnimi zneski, vrednost premoženja v skladu je vedno razvidna, izplačilo iz sklada pa lahko zahtevate kadarkoli.
Za nasvet, kako najbolj smotrno varčevati, je pametno povprašati finančnega svetovalca, ki bo pregledal vaše finančno stanje in upošteval vaše specifičnosti.
Kako uspešno varčevati v vzajemnih skladih?
Število Slovencev, ki varčujejo v vzajemnih skladih, narašča. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pa opažajo, da številni med njimi ne vedo veliko o svoji naložbi in njeni primernosti za svoje varčevalne cilje, na kar kažejo tudi vprašanja in pritožbe. Potrošniki premalo razmislijo o svojih potrebah in se slabo seznanijo s ponujenimi rešitvami, posledica pa so neprimerne oziroma prenagljene odločitve. ZPS in Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov sta zato pripravila kratko brošuro Kako uspešno varčevati v vzajemnih skladih, v kateri so zbrane ključne informacije, ki jih mora posameznik imeti pred nakupom točk vzajemnega sklada ter med samim varčevanjem. Najdete jo na spletni strani www.zps.si.
Izdelajte varčevalni načrt
Preden začnete varčevati, morate najprej najti pravo mero med trošenjem in varčevanjem, za to pa se je treba naučiti denar racionalno porabljati in razporejati.
1. Izdelajte shemo mesečnih prihodkov in stroškov
V enem stolpcu seštejte vse mesečne prihodke, v drugem pa stroške. Izračun bilance stanja naj bo seveda pozitiven. Ne pozabite upoštevati tudi nepredvidenih stroškov, ki vam lahko porušijo načrt.
2. Ločite nujne in manj nujne izdatke
Najprej določite, koliko denarja boste porabili za določeno stvar, in se tega tudi držite. Smiselno je, da izdatke razdelite na nujne in nenujne oziroma manj nujne.
3. Določite cilj varčevanja
Določite varčevalne cilje oziroma se odločite, za kaj konkretno boste varčevali (stanovanje, avtomobil, počitnice, popravilo strehe itd.). Nato določite še časovno obdobje, v katerem želite prihraniti denar.
4. Izberite obliko varčevanja
Izberite pravo obliko varčevanja zase, pri čemer naj vam pomaga finančni svetovalec.
5. (Pre)dolga vezava ni vedno pametna
Varčujte tako, da boste lahko s privarčevanim denarjem razpolagali, ko ga boste potrebovali. Morda bo to prej, kot si mislite, in predčasna prekinitev varčevanja vam bo tako prinesla zgolj stroške. Najpametneje je torej varčevati v etapah.
6. Pozor, stroški varčevanja!
Ne pozabite, da vam bo banka za upravljanje vašega denarja verjetno zaračunala stroške. Pred sklenitvijo varčevanja se torej dobro pozanimajte, kaj se vam najbolj splača oziroma kateri produkt izbrati.
