Ljudje, ki se iz etičnih, verskih, filozofskih ali zdravstvenih razlogov odločajo za vegetarijanstvo ali veganstvo oziroma to prehrano ponujajo tudi svojim otrokom, so zato običajno ves čas »na tapeti«, očitajo pa jim neodgovorno in sebično ravnanje. Je res tako dobro oziroma slabo že v otroštvu postati vegetarijanec ali vegan? Pretehtali smo vse vidike.
Vegetarijanci živijo bolj zdravo
Raziskave kažejo na manjše tveganje vegetarijancev za nastanek civilizacijskih bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2, debelost, bolezni srca in ožilja, rak. Vegetarijanci imajo nižje vrednosti holesterola LDL, nižji krvni tlak in manjšo pojavnost povišanega krvnega tlaka v primerjavi z vsejedci. Vegetarijanska prehrana lahko zmanjša tveganje za nastanek kroničnih bolezni, saj s tako prehrano zaužijemo manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več pa sadja, zelenjave, polnovrednih žitnih izdelkov, oreščkov, stročnic, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov (magnezija, natrija, vitaminov C in E, folatov), karotenoidov, flavonoidov in drugih zaščitnih snovi.
Življenjski slog vegetarijancev je tudi v splošnem bolj zdrav in zmeren v primerjavi z vsejedci, saj so v povprečju bolj telesno dejavni, zaužijejo manj alkohola in manj kadijo, kar pa bistveno pripomore k boljšemu zdravju.
Negativni vidiki
Preden se odločite oziroma dovolite otroku, da se prehranjuje po vegetarijanskem, veganskem ali makrobiotičnem načinu prehranjevanja, pretehtajte tudi negativne vidike.
Pri vegetarijancih obstaja velika nevarnost za pomanjkanje železa, pri veganih pa je ta nevarnost nedvomno še večja, saj ne dobijo železa iz mesa in rib. Razpoložljivost železa v hrani rastlinskega izvora je namreč precej manjša kot v hrani živalskega izvora zaradi prisotnosti vlaknin, fitatov, tanina in drugih polifenolov. Železo se bolje vsrka ob prisotnosti organskih kislin, kot sta askorbinska in citronska kislina. Zato je priporočeni dnevni vnos železa pri vegetarijancih 1,8-krat višji kot pri vsejedcih. Res pa je, da se telo po daljšem času prilagodi na manjši vnos železa z boljšo absorpcijo in manjšimi izgubami železa.
Vegetarijancem običajno primanjkuje vitamina B12, saj prehranske vlaknine v rastlinski hrani preprečujejo absorpcijo vitamina in se ta izloči z blatom. Zaradi tega lahko nastopijo stalne nevrološke okvare (prizadetost živčevja), še preden se razvijejo znaki hude slabokrvnosti (megaloblastna anemija). Pomanjkanje vitamina B12 pa je tudi dejavnik tveganja za nevrodegenerativne bolezni, kot so kognitivne motnje, demenca in depresija.
Vegetarijanska prehrana običajno oskrbi telo z zadostno količino nenasičenih maščobnih kislin omega-6, vendar v njej primanjkuje maščobnih kislin omega-3. Prehrana, ki ne vsebuje rib, jajc ali mikroalg, namreč vsebuje premalo eikozapentaenojske kisline (EPA) in dokozaheksaenojske kisline (DHA), ki sta zelo pomembni za zdrav srčno-žilni sistem ter razvoj ostrine vida in možganov pri otroku.
Pri vegetarijanskem, veganskem in makrobiotičnem prehranjevanju je pogosto zaznati tudi pomanjkanje vitamina D, če otrok ni izpostavljen sončnim žarkom v zadostni količini, ter pomanjkanje kalcija.
Nekatere raziskave dokazujejo, da vegetarijancem, ki ne uživajo jodirane soli ali morskih sadežev, primanjkuje joda.
Hrana živalskega izvora vsebuje cink (še posebej rdeče meso), ne vsebuje pa zaviralcev vsrkljivosti cinka, kot so fitati in oksalatne sestavine, ki se nahajajo v rastlinski hrani. Pomanjkanje cinka je sicer najmanj raziskano področje vegetarijanske prehrane, znano pa je, da lahko primanjkljaj cinka pri mladostnikih povzroča motnje v razpoloženju.
Strokovnjaki združenja za Evropsko gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko so na osnovi študije, ki je bila narejena na Nizozemskem in je obravnavala dojenčke in majhne otroke, hranjene zgolj z vegansko in makrobiotično prehrano z omejenim vnosom ali popolno odsotnostjo hranil živalskega izvora, odkrili, da tem otrokom primanjkuje številnih hranil: kalorij, beljakovin (beljakovinsko-kalorična podhranjenost), vitamina B12, vitamina D, kalcija ter riboflavina (vitamina B2). Otroci so se slabše telesno razvijali (manjša telesna teža in višina, premalo maščob, nerazvito ter oslabljeno mišičje), pa tudi njihov psiho-motorični razvoj je bil počasnejši.
Raje vsejedec kot vegetarijanec
V več raziskavah so strokovnjaki ugotovili, da vegetarijanska prehrana, če je pestra ter vključuje jajca, mleko in mlečne izdelke, sicer lahko pokrije vse otrokove prehranske potrebe, a v bistveno manj varnem območju kot nevegetarijanska prehrana.
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje svetujejo, naj otrok uživa mešano prehrano. »Po doslej znanih podatkih vegetarijanska prehrana brez mesa načeloma ni bolj zdrava od uravnotežene mešane prehrane. Meso je v skladu s sodobnimi prehranskimi priporočili del pestre mešane prehrane ob izpolnjevanju zahtev, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti. Priporoča se uživanje zmernih količin mesa, od tega rdeče meso nekajkrat mesečno, nekoliko pogosteje, to je nekajkrat tedensko, pa uživanje perutninskega mesa in rib. Po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005) se priporoča uživanje mesa do petkrat na teden ter rib vsaj enkrat do dvakrat na teden.« Dodajajo pa še, da je pametno upoštevati tudi priporočila glede količine zaužitega rdečega mesa, saj imajo mesni izdelki zaradi večje vsebnosti maščob in soli v povprečju višjo energijsko vrednost. »Splošno priporočilo je, da naj se tedensko ne zaužije več kot 500 g rdečega mesa in mesnih izdelkov.«
Še sprejemljiva za otroke in mladostnike, ne pa tudi priporočljiva, je ustrezno načrtovana laktoovovegetarijanska prehrana (laktoovovegetarijanci ne uživajo mesa in rib, uživajo pa jajca, mleko, mlečne izdelke in med). Strokovnjaki pa na podlagi številnih raziskav odsvetujejo veganski način prehranjevanja, kjer so iz obrokov izključeni meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Veganska prehrana je po njihovem mnenju lahko škodljiva otrokovemu razvoju in zdravju ter lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav.
Pri dojenčkih še posebej pazljivo
Smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji odsvetujejo vegetarijansko prehrano za dojenčke, saj že manjše nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane pri otroku lahko privedejo do pomanjkanja posameznih osnovnih prehranskih sestavin s posledično škodo za zdravje otroka. Če so dojenčki kljub temu hranjeni z vegetarijansko prehrano, naj uživajo zadostno količino materinega mleka ali mlečne formule (vsaj 500 ml dnevno) ter mlečnih izdelkov in jajc. Otrokov napredek pa naj redno spremlja izbrani pediater.
Vegetarijanci in vegani, pozor!
Če je vaš otrok vegetarijanec ali vegan, morate biti pri načrtovanju njegovega jedilnika še posebej pozorni. Poskrbite, da v telo vnese naslednja hranila:
- α-linolensko kislino - ALA (za zadostno konverzijo v EPA in DHA), ki jo najdemo v lanenih semenih, orehih, olju oljne ogrščice in soje;
- železo in cink, ki ju najdemo v polnovrednem kruhu, rižu, ovsu, oreščkih, stročnicah, siru, tofuju, soji;
- vitamin B12, ki ga najdemo v kvasu, margarini, riževih napitkih in obogatenih sojinih izdelkih;
- vitamin D, ki ga najdemo v mlečnih izdelkih ali pa ga pridobimo z vitaminskim dodatkom (pomaga tudi sonce - zadostuje že 15 minut dnevno);
- vitamin B2, ki ga najdemo v šampinjonih;
- vitamin A, ki ga najdemo v korenju, špinači, bučkah, paradižniku, temno zeleni zelenjavi.
