Sklenili se ga izvirno, posebno. In kot ste že iz naslova lahko razbrali – navdušujoče. V eni najlepših slovenskih dvoran, kjer sta združena klasika in modernizem (zunanjost stavbe), tam, kjer pripovedujejo največje klasične zgodbe, ki jih je začel pripovedovati Shakespeare od 16. stoletja naprej, in navdušujejo nešteto generacij obiskovalcev, so namreč za otvoritev pripravili kar dve operi.
Operni pevci, ki se jim klanjajo ne le občinstvo, ampak (večinoma) tudi kritiki, sopranistka Mojca Bitenc, tenorist Branko Robinšak, baritonist Jože Vidic, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko in drugi, so združili igralsko znanje in popolne glasove v operi enodejanki, Ksenija. Ta je nastala pod peresom Viktorja Parme dvanajst let po izjemnem uspehu njegove prve opere Urh, grof Celjski – če morda ugibate, to se je zgodilo leta 1885. A zgodba je pač brezčasna in aktualna, kot so vedno ljubezen in sovraštvo, hrepenenje in razočaranje.
Češnja na torti večera je bil seveda sprejem, na katerem so bili vsi izvajalci deležni pozornosti, hvale in zahval, ki jim brez dvoma pritičejo …
No, po bučnem aplavzu je taista ekipa – z besedilom v predstavi odlično deluje dramski igralec Brane Grubar – predstavila še s scensko kantato Carmina Burana avtorja Carla Orffa. Mnogi pravijo, da je ta scenska kantata njegovo najboljše, največje delo. In čeprav ima Carmina Burana v Sloveniji v novem tisočletju več kot pestro zgodovino, saj so z njo otvorili znameniti Ljubljana Festival leta 2014 in ne nazadnje tudi letošnjega (pred štirimi meseci), razumemo, zakaj so jo pripravili še v operi: letos namreč mineva 80 let od prve premiere Carmine Burane, ki se je zgodila leta 1937 v Frankfurtu. Ali nista dve isti predstavi v tako kratkem času – preveč? »Nista!« je razložila mlada ljubiteljica opere. »Carmine Burane se nikoli ne naveličam. Ne da se je naveličati. Vsaka izvedba prinese, doda nov element. Šarm. In dopolni lepoto, ki jo ima predstava že v osnovi v izobilju. Še več: ne le da sem obiskala obe predstavi, nekaj različnih izvedb sem poiskala še na spletu,« je dodala. In z iskrenim spoštovanjem čestitala ekipi, še posebno režiserju in scenografu Manfredu Schweigkoflerju ter kreativnemu direktorju videa Christophu Grigolettiju, ki je z videom predstavi dodal piko na i.
