Estrada

Sproti ne morejo sešiti toliko, kot stranke želijo

Urška Krišelj Grubar, Pomagaj si sam
27. 9. 2017, 16.00
Deli članek:

Vesni Vehovec in Alenki Žnidarič je s skupnimi močmi uspelo razviti socialno podjetje in z njim trgovino iz druge roke z unikatno predelanimi oblačili.

O Naši trgovin'ci in društvu Verjamem vate, ki uvaja mlade z razvojno motnjo v aktivno življenje in delo, smo že pisali pred dobrima dvema letoma. V teh dveh letih se je zgodilo marsikaj. Med drugim se je uresničila še ena zamisel. Rodila se je nova blagovna znamka, Love recircle. Toliko lepega smo videli in slišali o čudovitih izdelkih iz starih kavbojk, da smo jih še enkrat obiskali v Domžalah.

Tako navdušene so nad novo blagovno znamko stare in nove znanke Naše trgovin'ce. Marsikdo se težko loči od svojega ljubega jeansa, čeprav so leta naredila svoje. Kako lepo je, če staro oblačilo z nekaj predelave postane novo. »Obožujemo predelavo jeansa v unikatne izdelke za ponovno uporabo, kakršni so jopiči, hlače, torbice, tunike, ki jih izdeluje naša modna kreatorka Irena Škoda, ponosni pa smo tudi na predelavo bombažnih oblačil v reciklirane izdelke, imenovane patchwork, to so odeje krpanke, pokrivala, predvsem za otroke, stenske dekoracije, in so izpod rok ustvarjalke Daniele Cizerle.« (op. a., Daniele na tisto ponedeljkovo jutro ni bilo v trgovin'ci, nas je pa navdušila s svojimi odejicami, ki jih popotrpežljivo sestavlja in oblikuje v prave umetnine.)

Oblačila iz druge roke

Naša trgovin‘ca deluje v butičnem slogu, v njej najdete predvsem kose oblačil, ki jih podarijo ljudje naravnost iz svojih omar. »Za nas je pomembno, da ničesar ne zavržemo, zato je nastala ideja o ponovni uporabi podarjenih starejših oblačil. Vsakodnevno podarjamo oblačila, ki jih ne moremo uporabljati, dobrodelnim organizacijam in ljudem v socialni stiski. Poleg naštetega smo razvili šiviljsko storitev, tako da nam ljudje lahko prinesejo svoja oblačila tudi v popravilo.«

Iz starih kavbojk dela čudeže

Ime ji je Irena Škoda. Že odkar pomni, rada ustvarja iz različnih materialov. Pravi, da ima to po očetu. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je kot grafična oblikovalka vpisala na študij arhitekture, čeprav si je želela na likovno akademijo in postati slikarka. No, usoda je hotela, da je postala oblikovalka tekstilij in oblačil. Službe na njenem področju ni bilo, pa se je zaposlila v socialnem varstvu na področju duševnega zdravja. Tam je vztrajala deset let, dokler ni začutila, da bi spet rada našla zadovoljstvo ob ustvarjanju. In se je prijavila na razpis za šiviljo društva Verjamem vate. Ampak Irena ni samo šivilja, je ustvarjalka novega, lepega, je kreatorka z ljubeznijo. »Zame je reciklirano, unikatno oblačilo kot slika, ki pripoveduje svojo zgodbo, ima vsebino, zgodovino, pri razvoju v nekaj novega dobi povsem novo energijo.« Dober glas je prišel do nas. In navdušeni smo se lahko na lastne oči prepričali, da je Irena prava mojstrica.

Vse gre za društvo Verjamem vate

Društvo Verjamem vate ima malo drugačno vizijo. »Za nas je v ospredju želja, da se svojim darovalcem oblačil zahvalimo z dejanji. Da jim pokažemo, kako se trudimo s svojim delom premagati stigmatiziranje oseb s prilagojenimi potrebami ter predsodkom do rabljenih stvari.« V Naši trgovin'ci menijo, da je kupljeno oblačilo prežeto z energijo kupca, da se ob menjavi lastnika popolnoma prerodi. Zakaj bi torej kupovali novo, če se lahko ob unikatno predelanem ali dobro ohranjenem oblačilu lepo uredimo in hkrati poskrbimo za okolje? Punce iz trgovin'ce pravijo, da je njihov moto, »iz roke v roko za dober namen«, prerasel v novo višje dobro, ki od srca do srca širi dobro misel: Vsi različni, vsi sprejet