Zanimivo, da se takrat, ko najbolj potrebujemo stik z življenjem, odločimo za tako »neživljenjsko« izkušnjo, za katero sem bila prepričana, da je enkratna, ker je tako ekstremna. A letos se veselim že svojega četrtega suhega posta, ki me bo še bolj približal sebi: dva dni bom preživela še v popolni temi.
Za suhi post sem slišala že prej. In menila, da moraš biti zanj res pogumen. No, verjetno res, sploh če padeš v tovrstno delo na sebi kot hruška, ki se je nenadoma odločila, da se bo izpustila iz varnega udobja drevesa, ter meni nič tebi nič cmokne v neznane globine, ne da bi prej sploh pogledala, kako globoka in trda so tla.
Suhi post organizira Katedra Veduna oziroma dr. Mira Omerzel - Mirit, doktorica znanosti, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka in medij za kozmične življenjske energije, pisateljica in varuhinja slovanske tradicije in starodavnih modrosti različnih kultur. Če bi že prej hodila na njene kozmične kirurgije, resonance, intenzive in iniciacije, ki jih organizira v okviru Katedre Veduna, bi mi bilo lažje, saj bi vedela, v kaj se podajam, in manj bi me bilo strah. A tudi skok v neznano je bil zanimiva izkušnja. Navsezadnje – ko se začnemo potapljati v svoje globine, tako ali tako ne vemo, kam bomo prišli, s kom vse (v samem sebi) se bomo srečali. Dodatna prednost moje neizkušenosti pred prvim postom je, da ob vsakem novem suhem postu natančno vidim, kje sem, kaj sem naredila in česa se še nisem dotaknila.
Posebni občutki še pred pripravami
Suhi post se zame začne že v tistem trenutku, ko se nanj prijavim. Neki posebni občutki. Ko vplačam prvi obrok, stvar zacementiram, in čeprav me ego vabi med udobje polnih krožnikov in kozarcev ter preživljanje časa z najdražjimi, vem, da sem se s plačilom odrekla trenutnemu udobju desetih dni le zato, da bom vse svoje življenje živela … udobneje. Sicer mi je pa tudi na otoku Murtru, kjer izvajamo suhi post, zelo udobno, saj je zame v popolnosti poskrbljeno. Ego pač noče, da bi se spreminjali. Da bi rasli. Da bi bili zdravi.
Priprave v gorah
Teden dni pred odhodom na Murter se začnejo priprave na Rogli, kjer ob odlični vegetarijanski hrani začnemo čistiti svoja telesa in, kar se mi zdi še pomembneje, štiri dni pod Mirinim vodstvom delamo konkretne čistke svojih čustev in misli. Včasih se resno sprašujem, kako napacani hodimo okoli – vsak dan se najmanj enkrat oprhamo, prav nič pa ne splaknemo negativnih čustev, misli, vsega balasta, ki se kar nabira in nabira. No, na Rogli se te plasti začnejo luščiti, da se ob suhem postu lahko naredijo večje spremembe in predvsem zato, da naše telo (in um) vse skupaj zdržita. Kar pa pod Mirinim vodstvom in ob njenih meditacijah ter uvidih v naše skrite vsebine sploh ni težko.
4 dni do finala
Po pripravah na Rogli štiri dni urejamo še zadnje stvari v službah in družinah, preden se odpravimo proti Murtru. Takrat vedno zavidam tistim, ki se lahko že popolnoma prepustijo novim vibracijam, ki jih preplavijo na Rogli, in se pripravljajo le še na poseben oddih telesa in duha ter obenem na njune nove izzive.
Sama nekako kolebam med obveznostmi in meditacijami ter se držim Mirinega priporočila, da pred tem ne jem ničesar drugega kot sadje, zelenjavo in vegetarijanske juhe. Z mislimi sem že na Murtru, vleče me v tista posebna stanja duha.
Suhi post – skoraj
V petek zvečer se zberemo na skupni meditaciji. Okoli petdeset nas je. Vsi v pričakovanju. Še vedno jemo in pijemo, še vedno govorimo. Mira vsakemu posamezniku pomaga ozavestiti življenjske izzive, ki so prišli na vrsto za razrešitev. Po navadi je to tudi naša prošnja oziroma namera, preden gremo v tako globoko izkušnjo, kot je suhi post. Po pogovoru in meditaciji, na kateri se povezujemo z vesoljem in s samim seboj, Mira da navodila za nadaljnje dni – kaj bomo počeli, kdaj bomo nehali jesti, pa govoriti in piti … Pred tem gremo po navadi še na skupni izlet, kjer spoznavamo zgodovino otoka in Dalmacije, bližnjih krajev, prednikov. Prisluhnemo koncertu odličnih dalmatinskih klap, pa tudi ansambla Vedun. Drugi dan pa »pade« prva klapa – zapremo hladilnike in kuhamo le še čaje.
Suhi post – zares
Čez dvanajst ur se po navadi zaprejo še naša usta in vodovodne pipe, tudi po čajih iz otoških zelišč več ne diši. Še vedno pa delajo naše »pipice« – vsak dan vsi najmanj dvakrat odtočimo vodo. Vse deluje normalno, naše duše delujejo na »višjih obratih«, telo pa na nižjih oziroma manj telesno aktivnih. Zato pa se toliko bolj »povišajo obrati« povezovanja s seboj, s svojimi čustvi, pa z rušilnimi mislimi, ki jih prepletamo po svoji glavi sami. A kar je najlepše in tako blagodejno, da te suhi post povezuje s prav »nebeškimi občutji« – povezanost z vesoljem. Kot bi se odprl velik kanal in bi nenadoma dobil dostop v svetove, ki jih ne poznaš. Čeprav si telesno malce šibek, čutiš neskončno moč. Čutiš, da je vse v redu. Da je vse, kot mora biti, in da je za vse poskrbljeno. Da si povezan z najvišjim, kakor koli že to imenuješ. Da si eno z vsem in je vse ti. Težko je opisati vsa tista občutja, ki jih doživljam na suhih postih, a že dejstvo, da se vračam, ker so tako močna, lepa in drugačna, pove vse. Nekakšen mir preplavi telo. Popolno zaupanje v življenje, popolna predaja. Četudi na začetku misli divjajo kot nore. Ego tehta, kaj naj naredi, saj bo ostal na suhem! Po glavi mi tako prve dni predrzno norijo misli o poslu. Sprašujem se, kaj se dogaja z mojo hčerko. A tudi norenje misli nenadoma preneha, in četudi se kdaj še kaj pojavi, je manj intenzivno in prej mine.
Dnevi na suhem postu
Nekateri jih začnejo s sprehodi ob obali, sama pa sem še vsa jutra do zdaj prespala. In jih začela na skupinski Veduna jogi, posebnem meditativnem gibanju ob glasbi ansambla Vedun.
Sledi počitek, morda kopanje. Čas zase. Brez knjig, računalnikov, česar koli zunanjega. Le stik s seboj. Namesto na kosilu se zberemo na popoldanski masaži. Masiramo drug drugega. Vsakič nas masira kdo drug: petnajst minut eden, petnajst minut drugi. Lepo je. Dajati in prejemati. Poslovimo se z objemom in gremo do morja ali pa do svoje sobe, kamor želimo, a nikamor brez »bodija« – to je »sostanovalca« in našega varuha. Drug drugega namreč čuvamo, zanj poskrbimo, če bi potrebovali kakšno pomoč. Zvečer se zberemo ob meditaciji. Mirit s svojim ansamblom poje in igra oziroma energijsko deluje na vse nas (prav tako deluje za naše dobro tudi ponoči). Mi pa se poglabljamo vase in se povezujemo vsak s svojim vesoljem. Vse poteka v tišini.
Fešta
Po štirih dneh spet pijemo. Tekočine se resnično veselimo! Še zlasti čaja in kompotov, ki nam bodo dali fizično energijo in pognali našo prebavo. Naslednji dan nas bo čakalo pravo praznovanje, na katerem se šibijo mize od sadno-zelenjavnih dobrot ter »specialitet« iz polente (polenta ne da le energije, temveč pospeši tudi čiščenje jeter). Vsakdo pripravi kakšno svojo mojstrovino. Počasi se vračamo v staro življenje. Čim več pijemo in postopoma spet jemo ter spet govorimo in se predvsem veselimo. Spet smo vsaj za trenutek premagali ego. Stopili stopničko više. Predzadnji dan odplujemo z barčico do vrat Kornatov, spoznamo novi otok, Mira nas uči o tamkajšnjih zeliščih in njihovih dobrodejnih lastnostih. Na barčici nazaj diši po zeliščih ter brbota od naših pogovorov in še vedno rahle zamaknjenosti vase – kakor pri kom in kakor kdaj. Zvečer pa ob morju še zaplešemo ob melodijah sveta, ki jih izvaja Mirit z ansamblom Vedun.
Vrnitev domov
Telo nas je upočasnilo in vsaj sprva smo še vedno nekako v svojem svetu, v vibracijah, ki so prijaznejše, milejše – tako za nas kot za ljudi okrog nas. Koliko mehkobe in miline, ki ju prejmemo na tej posebni iniciaciji, prinesemo v vsakdanje življenje, pa je odvisno predvsem od nas. Bolj ko smo zavedajoči, več ko delamo na sebi in bolj ko sprotno »čistimo ovirajoča čustva«, bolje nam gre. In lažje razumemo življenje takrat, ko nas »centrifugira«.
Kaj je Veduna suhi post in kako deluje?
Avtorica Veduna suhega posta, dr. Mira Omerzel - Mirit, ki že sedemnajsto leto živi brez običajne trdne hrane (le ob »kozmični juhi«), razlaga, da v Veduna kozmičnem postnem procesu kanalizirajo energije, pa tudi zvok zvočno-energijskih terapevtov ansambla Vedun, ki vodi v tišino in harmonijo. V mir. »V ljudeh postopno raste želja, da bi se popolnoma potopili v morje zavesti. V teh procesih se pojavljajo tudi neverjetna čudežna ozdravljenja, udeleženci pa dobijo tudi pomembne vizije in odgovore, ki so jih morda iskali že leta ali vse življenje.«
Udeleženci o suhem postu
Mojka, 57 let
Na suhi post se odpravlja sedmič
»Že prvič, ko sem šla na suhi post, je bil moj cilj vzpostaviti stik s svojo dušo in božanstvom. Takrat sem doživela popolno povezavo in ljubezen do vsega ter zavedanje, da mi nič ne manjka, božanski občutek izpolnjenosti. Prvič sem globoko v sebi začutila zaupanje v to, da lahko oblikujem to, v kar verjamem. Še vedno hodim na poste, zame je to tako, kot peljem avto vsako leto na servis – želim se namreč očistiti vsega, kar ni čista ljubezen in predanost in se je nabralo med letom. Obenem obnovim obljubo – brezpogojno ljubezen.«
Luka, 26 let
Na suhi post se odpravlja četrtič
»Na suhe poste hodim zato, da se končno osvobodim preteklosti in najdem svojo pravo pot, da lahko darujem sebi in drugim tisto, kar je v meni najboljšega.«
Tatjana, 44 let
Na suhi post se odpravlja šestič
»Veduna suhi post, ki se ga udeležujem od samega začetka, zame pomeni predvsem skok v širno, a neznano svobodo. Svoboda po postu ostane, ta se iz leta v leto širi in veča – z njo pa tudi pogum, mir, zaupanje, veselje in vse večja ljubezen do življenja.«
Daša, 26 let
Na suhi post se odpravlja četrtič
»Suhi post mi predstavlja vrhunec leta v duhovni rasti, na vsakem postu se zgodijo veliki premiki, velik skok v zavesti, poriv naprej. Seveda si vsako leto želim to podariti.«
Vid, 28 let
Na suhi post se odpravlja šestič
»Na vsakem suhem postu se razbremenim tistega, kar me obremenjujem, zato da spet začutim svetost življenja. Pomaga mi, da vidim, da vsakdanji problemi niso tako veliki, kot mislimo, da so.«
Nives, 56 let
Na suhi post se odpravlja šestič
»Suhi post mi da takojšnjo neprecenljivo in nepredstavljivo povezavo s samo seboj in načrte za prihodnje delo na vseh področjih. V času suhega posta se rojevajo tudi zgodbe za otroke, ki bodo v pravem času razkrite.«
