Estrada

Sindrom Petra Pana: najstniki za vedno

Revija Ženska
16. 8. 2017, 20.00
Deli članek:

O sindromu Petra Pana govorimo, ko ljudje nočejo ali ne želijo odrasti.

V zahodni družbi naj bi bilo za vse več odraslih značilno čustveno nezrelo vedenje. Ti nočejo prevzemati odgovornosti in še po tridesetem letu se oblačijo in zabavajo kot najstniki. Prof. Humbelina Robles Ortega z Univerze Granada opozarja, da lahko do razvoja sindroma pride pri otrocih preveč zaščitniških staršev, ki ne razvijejo potrebnih veščin, da bi se spopadli z življenjskimi izzivi. Zdi se, da je sindrom nekoliko pogostejši pri moških.

Za sindrom naj bi bili značilni nesposobnost prevzemanja odgovornosti, sprejemanja kakršnih koli zavez in držanje obljub, pretiran skrb za videz in počutje ter pomanjkanje samozavesti. Slednje je sicer prikrito, običajno se takšne osebe navzven prav nasprotno kažejo kot zelo samozavestne.

Strokovnjaki opažajo da se ozaveščenost o pomenu zavarovanj iz leta v leto povečuje

Zanimivosti

Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje

Profesorica dodaja, da se ljudje s sindromom Petra Pana običajno bojijo osamljenosti, zato se trudijo obdati z ljudmi, ki strežejo njihovim potrebam. Zelo tesnobni postanejo, ko kolegi ali nadrejeni ocenjujejo njihovo delo, saj ne prenesejo nobene kritike. To jim lahko težave dela tudi pri osebnih, ne le poklicnih odnosih. Še ena njihova značilnost je, da pogosto menjujejo partnerje in vedno iščejo mlajše od sebe. Ko zveza postaja resnejša in zahteva večjo raven odgovornosti, se prestrašijo in jo prekinejo.

Že leta 1983 je sindrom Petra Pana opisal psiholog Dan Kiley. Govoril je tudi o sindromu Wendy za opis žensk, ki se do partnerjev obnašajo kot matere. Prof. Humbelina Robles Ortega ugotavlja, da mora biti za vsakim Petrom Panom tudi Wendy, da poskrbi za stvari, za katere sam ne, in tako omogoči njegov obstoj. Wendy je tista, ki sprejema odločitve in odgovornosti. »Wendy« lahko najdemo znotraj ožje družine – lahko gre za preveč zaščitniško mati.

Največja težava pri obeh motnjah je, da se je osebe ne zavedajo. In čeprav sindrom ni klasificiran kot bolezen, je profesorica prepričana, da je rešitev le ustrezno psihološka pomoč – ki ne zajame le prizadetega, ampak tudi partnerja oziroma družino.

Zanimivosti

možgani, glava
Psihološki pojav

Znanstveniki spreminjajo navade v možganih

gebhard rosmanith (1)
Intervju

Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu korporacij

zanositev
Zgodba Melite Slavič

Rodila pri 46 letih: ni besed, ki bi opisale, kaj sem čutila, ko sem ga prvič zagledala

hladilnik, prenajedanje, nočni prigrizek
Zdravi prigrizki

Ste tudi vi nenehno lačni in brskate po hladilniku?

viki-groselj
Intervju

Viki Grošelj se po petdesetih letih vrača pod veličastni Makalu

pitje čaja
Zeliščni napitek

Za svežo in sijočo polt si vsak dan privoščite skodelico čaja