Igor, del oddaje Dobro jutro ste že kar nekaj časa. Če primerjava začetke in današnja snidenja; katere so bistvene razlike?
Oddaja je postala zrela, lahko rečem. Če je pred nekaj leti veljala za valilnico kadrov na RTV, je danes vse kaj drugega. Poglejte samo voditelje, sami prekaljeni mački: Katja Tratnik, Ana Tavčar, Mojca Mavec in ne nazadnje David Urankar in jaz, ki sva del tega tudi že več kot pet let. Naš urednik Rok Smolej je res dvignil oddajo na nek drug nivo, tako po vsebinah kot po sceni, ki je iz leta v leto boljša, bolj izpopolnjena.
Če bi moral izbrati teme, ki so mu še posebej blizu, je to zagotovo okolje in vse, kar je povezano s tem: onesnaženost okolja, samooskrba, živalstvo in rastlinstvo.
Katere teme vam v jutranji oddaji najbolj ustrezajo, kako jih z ekipo uskladite?
Usklajevanje tem je del našega posla. Tu je treba omeniti delo urednika, ki mora biti obveščen o vsem, kar se dela v oddaji. In to za vsak dan v tednu. Od ponedeljka do petka. Sicer si lahko predstavljate, kakšen kaos bi vladal, teme bi se ponavljale, marsikatero pa bi verjetno tudi izpustili. Meni osebno so blizu nekoliko resnejše teme. Ne vidim se, recimo, na mestu Davida ob vodenju igre Zbudi se, Slovenija. Pa ne da je ne bi znal, to je le drugačen stil vodenja, ki ga je David razvil do potankosti.
Ste jutranji ali bolj popoldanski oziroma večerni tip človeka?
Sem zagotovo jutranji tip človeka. Takrat možgani še niso okuženi z balastom, ki nam ga, hote ali pač nehote, daje okolica. Zjutraj je čas za dobro kavo, ki kar sama položi temelje dnevu, ki je pred mano.
Glede na to, da oddaja poteka v živo, imate v spominu zagotovo kakšen pripetljaj, ob katerem se danes še vedno nasmejite ...
Veliko drobnarij mi izvabi nasmešek na usta. Nasmešek zaradi nastalih situacij, katerim je večinoma botroval kolega David (to so bili še časi, ko so vreme v oddaji napovedovali voditelji: Nadja, Denis, Daša, David ...). Veliko pa je bilo tudi prijetnih gostov, doživetij, ki jih brez oddaje verjetno ne bi bilo. Denimo to, da sem v studiu pod vsemi tistimi žarometi za pusta napravljen v kurenta?!?
Kakšen je Igor, ko se ugasnejo kamere? Kam vas najraje zanese pot? Kakor vemo, vam je blizu podeželje …
Igor je pred kamero in ko te ugasnejo – enak. Vsaj upam (smeh). Nisem človek, ki bi zato, ker delam na televiziji, mislil, da sem nekaj več. To je moja služba! Če to pomeni, da me ljudje na ulici pozdravijo, super! Premalo se pozdravljamo. Sploh v večjih mestih tega ni. Sin Ažbe se čudi, zakaj mu v Ljubljani nihče ne odzdravi, če pa se mu doma, na periferiji, vsak ob odzdravu še nasmehne. Zato me vleče ven iz velikih mest. Na deželo, kjer so ljudje še pristni in vedo, zakaj je treba negovati odnose.
Kaj pa družinsko življenje? Ga je težko usklajevati s televizijo?
Družinsko življenje je super. Če bi vedel, da je tako fino, bi za to poskrbel že prej. No, v bistvu ne bi, saj prej nisem poznal moje Ane. V življenju so vedno potrebni kompromisi. In če ti jih uspe doseči, si na konju. Enako je s televizijo in z zasebnim življenjem. Nečemu se odrečeš v poslu, nečemu pa pač doma. Kompromisi so bistveni!
Življenje na obrobju Ljubljane jim omogoča, da imajo svoj vrt, kjer z velikim veseljem pridelajo precej zelenjave. Letos je sicer pridelkov zaradi gradnje nekoliko manj.
Menda imate doma tudi svoj vrt, kjer pridelate kar nekaj zelenjave …
Jaaaa, to je moja strast. Letos sicer bolj žalostna, saj je naša parcela eno veliko gradbišče. Tako imamo samo veliko paradižnika, paprike, nekaj špinače, jajčevcev in pa seveda zelišča, brez katerih poletja ni. Meta, melisa, bazilika ...
Kmalu boste praznovali 40. rojstni dan. Bo tega dne kaj drugače?
Popolnoma nič drugače ne bo. Sredi gradnje hiše bomo, tako da bomo še videli, kaj se bo takrat dogajalo. Sicer pa menim, da je človek star toliko, kot se počuti. In jaz se počutim odlično! Drugače pa bo mojih 40 padlo ravno na torek. Tako da, če bo delo ostalo kot do zdaj, obstaja velika verjetnost, da bom ta dan v studiu.
Vstopili smo v čas dopustov, oddaje so na oddihu. Kako preživljate te vroče poletne dni?
Veliko smo na parceli, saj gradnja zahteva tudi nekoliko laične kontrole. Seveda je obvezno morje, za katerega z Ano ne želiva prikrajšati otrok. Seveda so v načrtu tudi izleti v bolj ali manj oddaljene kotičke Slovenije, ki jo žal premalo poznamo. Treba pa bo tudi kaj zaslužiti, zato so v načrtu turistična vodenja. Imam namreč licenco za turističnega vodnika in tako z veseljem združim prijetno s koristnim. Potuješ in služiš, super ne?
In za konec še, kaj si najraje privoščite za dušo, s čim grešite?
Ne grešim. Počnem stvari, ki mi ustrezajo. Vsega po malem. Pretiravati ni dobro z nobeno stvarjo. Glede tega, da nekateri pravijo, da se ti po 40. zdravje obrne na glavo ... Ne vem, bomo videli čez eno leto, s čim bom takrat grešil (smeh). Za dušo pa – seveda smeh mojih otrok in družinski izleti, podprti z otroško vedoželjnostjo in iskrenostjo.
