Človeška psiha pa je neskončna. Holotropno dihanje je metoda osebne in duhovne rasti. Je pot, ki odpira globoke notranje procese, ki vodijo k odprtosti in razširitvi zavesti. Takšna stanja pa odprejo pot k zdravljenju in modrosti, ki leži onkraj ega. Z Mojco Studen, fizičarko in klinično hipnoterapevtko, smo odkrivali več o umetnosti dihanja in kaj vse lahko dosežemo s spremenjenimi stanji zavesti v svojem življenju.
Kaj je holotropno dihanje in kdo ga je razvil?
Holotropno (lat.: holos terpein) pomeni premik k celovitosti – iskanje, ki ga večina od nas udejanja na svoj način in običajno skozi vse življenje. Holotropno dihanje™ sta razvila Stanislav in Christina Grof. Je metoda osebnostne in duhovne rasti, ki se je skozi pet desetletij izkazala kot eden od najmočnejših načinov za pomoč v procesu iskanja svoje celovitosti. Holotropno dihanje namreč odpira globoke notranje procese, ki vodijo k odprtosti in razširitvi zavesti. To pa nas odpre zdravljenju in modrosti, ki leži onkraj ega. Vodi v transformacijo, ki daje uvid in moč, da premagamo notranje ovire, začnemo živeti in graditi življenje, kot ga želimo. Holotropno dihanje se izvaja po vsem svetu že skoraj pet desetletij.
Pri holotropnem dihanju posameznik potuje skozi stanja zavesti in se odpira globokim notranjim procesom, kjer se zavest razširi.
Holotropna stanja zavesti imajo zelo zanimivo in hkrati neprecenljivo lastnost. Kot zelo natančni radar samodejno pripeljejo v zavest vsebine iz podzavesti ali kolektivno nezavednega, ki imajo najmočnejši čustveni naboj in so s psihodinamičnega stališča najpomembnejše za klienta v danem trenutku. Predpostavka transpersonalne psihologije in holotropnega dihanja kot praktičnega vidika simptomov predstavlja poskus organizma, da se osvobodi starih travmatskih vzorcev. Ti simptomi torej niso življenjska nadloga, temveč so tudi odlična priložnost za korenite spremembe. Učinkovito terapijo torej sestavljata začasna aktivacija in okrepitev simptomov, kateremu sledi razrešitev osnovnega problema, ki je simptome povzročal. Terapevti podpiramo proces, ki se je spontano sprožil, in ga pripeljemo do zadovoljujočega konca. V varnem in podpirajočem okolju, ki ga delavnica holotropnega dihanja vsekakor ponuja, se lahko odpremo sebi in prek zdravilnih spremenjenih stanj zavesti razrešimo težave, neuporabne ali celo škodljive navade, motnje, ki nas ovirajo v našem vsakdanu.
Kako poteka proces holotropnega dihanja?
Kot sem že navedla, je pri procesu najpomembnejše podpirajoče in varno okolje. Naslednje, kar je pomembno, je, da se v transpersonalni psihoterapiji zavedamo, da je človeška psiha neskončna ter da vsak od nas ustvarja svoj svet. Zato v tej terapiji ne poskušamo uokvirjati ali predpisovati izkušenj. Naša terapevtska posoda je prazna. Vsakršna izkušnja je dovoljena in dobrodošla. Razširjena kartografija Stanislava Grofa in ogromno terapevtskega dela na sebi nam omogočata, da sprejmemo in podpremo vsakršno izkušnjo. In verjemite mi, da če psihi to dovolimo, je njen spekter možnih izkušenj res neskončen.
Globoko in hitrejše dihanje lahko sprosti dolgo zadrževana čustva in potlačene spomine.
Globoko in nekoliko hitrejše dihanje je le eden od vidikov holotropnega dihanja. Ime metode je mogoče nekoliko ponesrečeno. Prvotno ime je bilo Holonomic Experience, kar se mi zdi primernejše. Najpomembnejše je, da ljudi prek določenih prijemov in protokola pripravimo, da si dejansko dovolijo pogledati vase in izkusijo to, kar je za njih najbolj zdravilno. Odprejo se lahko procesu na biografski ravni ali na ravni rojstva, celo zarodka, ali transpersonalni ravni, ki presega posameznikovo psiho.
Kakšna je naloga varnega okolja in »varuške« med izvajanjem holotropnega dihanja?
Holotropno dihanje se vedno izvaja v dvojicah. Vsak udeleženec ima dve vlogi. Enkrat je v vlogi 'dihalca', torej tistega, ki gre v holotropni proces zdravljenja, drugič v vlogi 'varuške'. Vloga varuške je biti za 'dihalca' prisotna in pozorna ves čas procesa in še po tem. Če se tej vlogi zares odpremo, je tudi to lahko v današnjih časih pretiranega egocentrizma in strahu neprecenljiva izkušnja, izkušnje udeležencev pa to tudi potrjujejo.
Se lahko v teh stanjih zavesti vračamo tudi v preteklost in jo podoživimo?
Seveda, to je pravzaprav zelo pogosto, ni pa nujno, da podoživljamo le lastno preteklost. Zgodi se, da podoživljamo travme ali pomembne dogodke svojih prednikov, ki na neki način še vedno vplivajo tudi na nas, in s tem lažje prekinemo ta vpliv. Lahko se zgodi, da se znajdemo v tako imenovanih prejšnjih življenjih ali v določenem zgodovinskem obdobju, in tako dalje. Pomembno je, da vse te izkušnje nosijo pomembno informacijo in nove uvide o našem življenju tu in zdaj.
V holotropnih stanjih zavesti se dostikrat zabrišejo meje časa in prostora. Kakšni so zdravilni potenciali te metode?
Najočitnejši pozitivni učinki, ki smo jih zabeležili skozi leta, so povezani z različnimi čustvenimi motnjami. Tesnobnost, strah, depresija, odvisnosti, zasvojenosti, žalovanje … In s stanji, tradicionalno opisanimi kot psihosomatske motnje, kot so na primer psihogena astma, migrenski glavoboli, bolečine v različnih delih telesa, ki nimajo organskega izvora. Včasih so se pojavila tudi občutna izboljšanja pri posameznikih z boleznimi, ki jih običajno uvrščamo v čisti medicinski primer, kot so Raynodova bolezen in različne kronične okužbe, olajšanje simptomov posledic fizičnih poškodb ali medicinskih posegov … Pri ljudeh, ki so holotropno dihanje večkrat ponovili, gre za pozitivni učinek tega prek močnega olajšanja čustvenih ali fizičnih težav. Lahko se zgodi zaznavna sprememba v dihalčevi osebnosti, pogledu na svet, življenjski strategiji in hierarhiji vrednot. Ljudje dostikrat pridejo na holotropno dihanje preprosto zato, ker se v svojem življenju počutijo nelagodno na tem ali onem področju in želijo napredovati ali razrešiti probleme. Ko se odprejo sebi, se zgodita osebnostna in duhovna rast, ki sta človeška osnovna potreba in pravica. Ni pa nujno, da se zgodi ravno tako, kot smo si predstavljali pred procesom holotropnega dihanja, saj so spremembe globoke in dojemanje sebe po holotropnem dihanju je novo.
