Estrada

Ste samo utrujeni ali morda slabokrvni?

Monika Kubelj, Bodi Zdrava
29. 6. 2017, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Ste pogosto utrujeni, slabotni, celo omotični? Vas že ob manjših naporih boli v prsih in se močno zadihate? Morda ste slabokrvni.

Preverite, kaj povzroča slabokrvnost in kako se lahko spopadete z njo. Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšanega števila rdečih krvničk (eritrocitov) in/ali zmanjšane koncentracije hemoglobina v krvi. Posledica je slabša oskrba organov (na primer srca, ledvic, jeter, možganov) s kisikom, ki je nujno potreben za njihovo normalno delovanje. Če ste slabokrvni, ne jemljite torej tega tako zlahka.

Za slabokrvnostjo zboli skoraj tretjina prebivalstva na svetu. Lahko se pojavi kot samostojna bolezen, še pogosteje pa spremlja druge kronične bolezni. Eritrociti so najštevilčnejše celice v krvnem obtoku in prenašajo kisik po telesu. Znotraj eritrocita je na tisoče molekul hemoglobina, ki vsebujejo hem z železovim atomom. Kot se je v brošuri za paciente na temo slabokrvnosti razpisala Eva Jarc, diplomirana medicinska sestra in magistra laboratorijske biomedicine, se kisik iz atmosferskega zraka v pljučih ob izmenjavi plinov veže na hem v eritrocitu in se nato prenese do vseh organov v telesu. V telesu imamo od tri do pet gramov železa, ki je porazdeljeno v mišicah, kosteh in jetrih, največ pa ga je v rdečih krvnih celicah.

Vzroki za nastanek slabokrvnosti so različni

V osnovi ločimo:

  • slabokrvnost, pri kateri je moten nastanek novih eritrocitov v »tovarni krvnih celic «, tj. rdečem kostnem mozgu, in sicer zaradi različnih okvar kostnega mozga, pomanjkanja železa, pomanjkanja vitamina B12 in folatov,
  • slabokrvnost, k i n astane zaradi povečanega razpada eritrocitov (hemolitična anemija),
  • slabokrvnost zaradi izgube eritrocitov (anemija po krvavitvah),
  • slabokrvnost ob kroničnih boleznih (anemija kroničnega vnetja).

Skoraj polovico vseh oblik slabokrvnosti predstavlja slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa (sideropenična deficitarna anemija – SDA).

Ob sumu na slabokrvnost vas bo izbrani zdravnik napotil v laboratorij na odvzem vzorca krvi, v katerem bodo določili laboratorijske parametre za potrditev slabokrvnosti. Iz izvidov krvne slike zdravnik odčita število in različne vrste levkocitov, število eritrocitov, število trombocitov in koncentracijo hemoglobina, z biokemičnimi preiskavami pa preveri zaloge železa v telesu in koncentracijo C-reaktivnega proteina, ki nakazuje morebitno vnetje v telesu. Glede na vrednosti teh parametrov se bo izbrani zdravnik odločil za način zdravljenja oziroma vas bo napotil k specialistu. Pomanjkanje železa je prisotno pri več kot dveh milijardah ljudi po vsem svetu in v zadnjih letih predstavlja svetovni zdravstveni problem, saj potrebe po nadomeščanju železa strmo naraščajo.

Najpogostejši vzroki pomanjkanja železa so:

  • pomanjkljiv vnos železa s prehrano,
  • neučinkovita absorpcija železa v tankem črevesu (pri celiakiji, bolnikih s črevesno stomo …),
  • povečane potrebe po železu v otroštvu, nosečnosti in med dojenjem (povečane potrebe po železu, folatih in vitaminu B12),
  • izguba krvi (zaradi močnih menstruacijskih krvavitev, črevesnih bolezni, operativnih posegov …).

Posledice slabokrvnosti so številne:

  • slabša kakovost življenja,
  • manjša storilnost,
  • zapleti v nosečnosti,
  • povečano tveganje za srčno-žilne zaplete,
  • slabši izid zdravljenja kroničnih bolezni,
  • povečano tveganje za nastanek osteoporoze,
  • zmanjšane kognitivne funkcije (povečana razdražljivost, motena zbranost, otežena presoja, zmedenost),
  • povečano tveganje za nastanek demence,
  • podaljšano bolnišnično zdravljenje kroničnih vnetnih bolezni (ledvic, črevesja, jeter).

Z uživanjem primernih živil lahko preprečimo nastanek slabokrvnosti. Izbira ustrezne prehrane oziroma primernih živil je tudi sestavni del zdravljenja, ki izboljša slabokrvnost. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa zdravimo z zdravili z železom, ki so na voljo v različnih oblikah, na primer kot tablete, sirup in raztopina za injiciranje ali infundiranje.

Glavni vzroki pomanjkanja železa

Skupine ljudi s povečanim tveganjem za pomanjkanje železa v telesu so:

  • ženske v rodni dobi zaradi fizioloških mesečnih izgub železa z menstruacijo,
  • dojenčki, še posebno nedonošenčki in prezgodaj rojeni, zaradi premajhnih zalog železa,
  • otroci v času hitrega razvoja zaradi povečanih potreb po železu,
  • ljudje, ki ne uživajo mesa (meso je največji vir železa v prehrani, rastlinska hrana vsebuje manj železa, ta se tudi težje absorbira v telo),
  • redni darovalci krvi zaradi prepogostega darovanja krvi.

Glavni vzroki slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa:

  • fiziološki – povečana potreba po železu,
  • okoljski – zmanjšan vnos železa v telo,
  • patološki – slaba absorpcija železa v prebavilih,
  • patološki – kronična izguba krvi s krvavitvami in hemodializo,
  • genetske motnje – slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, ki je odporna proti zdravljenju z železom,
  • nekatere skupine zdravil – glukokortikoidi, zaviralci protonske črpalke, nesteroidna protivnetna zdravila.

Prepoznavanje simptomov

Bolniki ob slabokrvnosti običajno občutijo neznačilne simptome, ki se pojavijo pri mnogih boleznih. Te simptome najdemo zlasti pri blagi, pa tudi pri zmerno hudi slabokrvnosti, ko so vrednosti koncentracije hemoglobina višje od 70 g/l. Pri hudi slabokrvnosti s koncentracijo hemoglobina pod 70 g/l se pojavijo resnejši, tudi življenje ogrožajoči simptomi. Pri prepoznavanju simptomov je pomembno, da dobro poznate svoje telo, saj boste tako lažje opazili prve telesne spremembe, ki se izrazijo pri slabokrvnosti. Prva znaka sta bledica kože in sluznic (očesna veznica, ustnice …). Občutili boste splošno slabo počutje z utrujenostjo. Pri dalj časa trajajoči slabokrvnosti boste opazili, da pri običajnih telesnih naporih, kot je hoja po stopnicah, težje dihate in imate pospešen utrip srca. Če slabokrvnosti ne zdravite, se lahko pojavijo hujši zapleti, kot so bolezni srca, omedlevica, zastoj v rasti, prezgodnji porod pri nosečnicah. Zdravnika je treba obiskati, če opazite kateri koli simptom slabokrvnosti, ki bi bil lahko posledica pomanjkanja železa pri vas ali otroku. Samozdravljenje pomanjkanje železa je nevarno in ga odsvetujemo.

Kateri so značilni simptomi slabokrvnosti? Utrujenost, motnje z branosti, slabo počutje, slabša delovna storilnost, bledica kože, kratka sapa, izguba apetita, bolečine v prsih, pospešen srčni utrip.

Kateri pa so neznačilni? Vnetje požiralnika, vnetje ustne sluznice, razpoke ustnih kotičkov, želja po uživanju neobičajnih reči, povečana vranica, sindrom nemirnih nog.

Ko pride na vrsto zdravljenje

Način zdravljenja slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa je odvisen od vzroka. Vedno najprej zdravijo osnovni vzrok, temu pa sledi zdravljenje pomanjkanja železa z zdravili z železom v obliki tablet ali sirupa, intravenskimi zdravili z železom ali ob hudi slabokrvnosti s transfuzijami eritrocitov. Za otroke so na voljo sirupi z železom, da zdravilo lažje zaužijejo. Zdravljenje s tabletami železa je dolgotrajno, poteka doma, običajno traja več mesecev. Priporočila ob prejemanju zdravil z železom:

  1. Nekatera zdravila z železom lahko jemljete skupaj s hrano, večino je treba jemati na prazen želodec.
  2. Sočasno jemljite vitamin C, lahko v obliki pastil ali sveže iztisnjenega naravnega soka.
  3. Sočasno ne jemljite antacidov (to so zdravila, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline).
  4. Presledek pri sočasnem jemanju zdravil z železom in antacidov mora biti daljši od dveh ur.
  5. Če zdravila z železom jemljete sočasno z zdravili za parkinsonovo bolezen ali sindrom nemirnih nog, se absorpcija slednjih lahko zmanjša; med jemanjem naj bo štiriurni presledek.
  6. Učinkovitost zdravil za zmanjšano delovanje ščitnice (hipotiroidizem), golšo in raka na ščitnici se ob sočasnem jemanju železovih pripravkov zmanjša; med jemanjem naj bo štiriurni presledek.
  7. Poskrbite za redno izločanje blata. Svetujejo pitje vode, zlasti zjutraj na tešče, po potrebi uživajte pripravke za mehčanje blata, saj zdravila z železom pogosto povzročijo nastanek trdega in črnega blata, ki ga težje izločimo.