Njihova narava naj bi bila preveč čustvena, nelogična in iracionalna, da bi se lahko izkazala na področju, ki mu vladajo razum, analitični duh in nepopustljiva potreba po logičnem sklepanju. Kdo bi si mislil, da bo prav ženska tista, ki si bo priborila naslov prve računalniške programerke. Dama, ki si je prislužila ta zavidanja vredni naslov, je Ada Lovelace.
ZGODNJA LJUBEZEN DO MATEMATIKE
Ada Lovelace se je dejansko rodila kot Augusta Ada Byron, grofica Lovelaceška, 10. decembra 1815. Njen oče je bil znameniti angleški romantični pesnik Lord George Gordon Byron. Zakon med pesnikom in njegovo ženo ni bil prav nič srečen in končal se je z neprijetno ločitvijo že nekaj tednov po hčerinem rojstvu. Čez nekaj mesecev je boemski Byron zapustil konservativno Anglijo, umrl pa je v Grčiji, ko je imela Ada le osem let. Tako je deklica odraščala ob zagrenjeni materi, ki si je na vse načine prizadevala, da bi hčerin značaj usmerila tako, da ne bi nosil nobenih sledi Byronove nestanovitnosti in nerazumnosti (med njenimi najbolj zanimivimi vzgojnimi prijemi je bilo tudi to, da je hčerko pustila negibno ležati po več ur, da bi jo naučila samodiscipline in obrzdala njene od očeta podedovane divje impulze). Takrat se je v njej porodila domneva, da je najboljši način, kako hčerko odvrniti od očetove sumljive duhovne dediščine, matematika. Ujeta v svet števil in razsodnih logičnih sklepanj naj bi bila Ada domnevno manj dovzetna za od očeta podedovano nerazsodnost. Ada je imela tako zelo nekonvencionalno vzgojo. Revolucionaren pristop se je kmalu obrestoval, vzljubila je matematiko ter postala eden izmed najbolj prodornih matematičnih umov svojega časa.
SODELOVANJE S CHARLESOM BABBAGEOM
Ko je imela okrog sedemnajst let, je Ada spoznala matematika in izumitelja Charlesa Babbagea, ki ji je postal nekakšen mentor. Prek njega je spoznala Augustusa de Morgana, profesorja na londonski univerzi, in se začela posvečati višji matematiki. Ado so Babbageeve zamisli popolnoma prevzele: bil je eden izmed očetov prvega računalnika, saj ga je motilo, da je pri človekovem računanju prihajalo do pogostih napak. Tako je začel razmišljati o stroju, ki bi računal namesto človeka z veliko mero zanesljivosti in preciznosti. Stroj je izdelal, Ado pa je k njemu pripustil tudi v obdobju, ko še ni bil izpopolnjen. Tako je bilo dekle priča rojstvu prvega računalnika.
ADA IN RAČUNSKI STROJ
O Babbageevem velikem in prelomnem izumu je napisal članek inženir Luigi Federico Menabrea in ga objavil v švicarskem časopisu. Ada je prevedla izvirno francosko besedilo v angleščino, a to ji ni bilo dovolj. Članku je dodala svoja lastna razmišljanja, predloge, tehtna opažanja. Njene opombe so bile na koncu obsežnejše od članka samega. Delo je bilo objavljeno leta 1843 v nekem angleškem časopisu. Ada se je, najbrž vsled skromnosti in zato, da bi jo bralci jemali bolj resno (če bi se podpisala s svojim polnim imenom, bi jo kot žensko najbrž prezrli in njenih komentarjev ne bi imeli za relevantne) podpisala le kot »A. A. L.«. V svojih opombah je Ada opisovala, kako bi lahko izdelali napravo, ki bi poleg številproducirala tudi simbole in črke. Gre torej za pravi opis računalnika, kakršnega poznamo danes. Razvijala je tudi teorijo o stroju, ki bi ponavljal serije ukazov, s čimer si je prislužila zavidljiv naslov prve računalniške programerke. Za časa Adinega življenja članek kljub svoji daljnovidnosti ni pritegnil posebne pozornosti in matematičarka se je, tako kot veliko žensk njenega časa, intenzivneje posvečala družini. Leta 1835 se je poročila z Williamom Kingom, ki jo je sicer podpiral v njenih prizadevanjih in ljubezni do matematike. Rodila mu je tri otroke.
PREZGODNJI KONEC IN NEIZPOLNJENI NAČRTI
Zadnje leta Adinega življenja niso bila najbolj vesela. Svoje matematično znanje je želela uporabiti pri hazardiranju. To ji ni uspelo in nakopala si je precejšnje dolgove. Potem, ko je leta 1837 preživela kolero, je bilo zelo šibko tudi njeno zdravje, imela je težave z astmo in prebavo. Ker so jo zdravili z lavdanom in opijem, je postala od njiju odvisna, kar je močno vplivalo na njeno razpoloženje in splošno duševno zdravje. Umrla je 27. novembra 1852 za rakom maternice.
