A vas se menda ne imenuje tako po veliko bolj slavnem soimenjaku, temveč po besedi keltskega izvora dun – ki pomeni zemlja.
Slovenski Dunaj, ki pa mimogrede ni edini pri nas, premore le trinajst hiš, razmetanih po dveh strmih bregovih na robu gričevnate planote. Raztresena vas nima jedra, cerkve, trgovine, niti gostilne. Hiše zaradi okoliških vinogradov še najbolj spominjajo na zidanice in nekatere so tudi bile zgrajene za potrebe vinogradništva. Okoliški vrtovi so prav zgledno urejeni in na kakšnem boste uzrli celo miniaturno cerkvico! Izdelal jih je eden najstarejših vaščanov Adolf Gomilšek – Dolfi. Cerkvice je začel izdelovati za hobi in kar lepo število jih je podaril ob različnih priložnostih.
Zdravilna energija
Najstarejša hiša na Dunaju naj bi štela okoli štiristo let, a lastniki ne živijo več v njej, saj so si zraven naredili novo. Do hiše se velja sprehoditi, saj mimo domačije po gozdnem slemenu vodi pot do vedno bolj obiskanih energetskih točk. Pred leti so jih izmerili in obeležili člani študijskega krožka Keltska gradišča v Posavju iz Zavoda Svibna (nekoč Zavod Vrbov Log.). S kamni, simboli in količki so označili sedem energetskih vrtincev. Zadrževanje ob vrtincih pomaga k boljšemu zdravju in odpravljanju različnih težav. Mnogi, ki jih obiščejo, pravijo, da jim je po obisku zares boljše. A potrebna je previdnost: priporoča se obisk enkrat tedensko in zadrževanje na posameznem vrtincu največ od pet do deset minut. Če ste v dvomih, za navodila povprašajte domačine.
Za močna energijska polja so verjetno vedeli že v davnih časih. Arheološke najdbe kažejo na to, da so tod živeli Kelti. Tudi Rimljani so našli pot na vrh razglednih gričev. Na njih so v primeru nevarnosti kurili opozorilne kresove, ki so se vrstili vse do tedanje Celeie. Območje energetskih vrtincev vrh 386 metrov visokega hriba je zaradi strmih bregov naravno zavarovano s treh strani in takšne kraje so od prazgodovine naprej radi uporabljali za utrjene naselbine – gradišča. Za Kelte pa je znano, da so se radi naseljevali na pozitivnih energijskih točkah. Pot povezuje sedem različnih točk, ki so označene s starimi pismenkami (runami), izmed katerih vsaka deluje na eno izmed energijskih središč – čaker v človeškem telesu.
Kako na pot?
Na slovenski Dunaj se boste najlažje pripeljali po ovinkasti cesti, ki se iz starega dela Krškega vzpenja na vinorodne griče. Prva vas se imenuje Cesta, naslednji kraj Gora se stiska ob cerkvi svetega Lovrenca, le kakšen kilometer naprej pa sledi desni odcep do slemena, na katerem se vrstijo dunajske hiše. Parkirišč za obiskovalce ni, a če povprašate domačine, vam bodo gotovo povedali, kje lahko pustite jeklenega konjička. Usmerili vas bodo tudi na zdravilno pot, ki se začenja ob zadnji hiši na slemenu. Če se ne posvečate le energetskim vrelcem, boste skozi veje dreves uzrli dolino Save, ki se vije daleč spodaj. In morda tudi mogočen grad Rajhenburg, ki prevladuje nad rečnim bregom pri Brestanici. Iz savske doline se lahko na Dunaj v dobre pol ure povzpnete tudi peš. Za izhodišče lahko vzamete gostilno Pečnik, ki se nahaja nedaleč stran od mosta čez Savo. Od tam vodi pot po stari stezi, ki je nekoč služila domačinom za dostop do broda, s katerim so se vozili čez reko. Na teh pobočjih so bili nekdaj urejeni grajski vinogradi in z malo pozornosti boste med drevjem morda opazili kakšno trto. Mimo Dunaja lahko pot nadaljujete še do okoliških vasi na razglednih gričih ali pa do Ajdovske jame – svetišča iz kamene dobe. Ker je jama tudi pomembno kotišče netopirjev, je od aprila do konca oktobra zaprta za obiskovalce.
