Modrost prednikov, stik z naravo in vesoljem so za maorsko kulturo način življenja. Ezard Tamaki je eden tistih, ki sledi tem zakonitostim in deli ta znanja med ljudi po svetu.
Kako v vaši kulturi opredelite stanje, ko govorimo o dobrem počutju oziroma zdravju na splošno?
Vsi smo obdarjeni s sveto kreacijo, ki jo imenujemo telo. To notranje vedenje nas ohranja v zavesti. Na življenje in telo pa ne gledamo samo s fizičnega gledišča. Zavestno spremljamo, kaj spustimo v svojo notranjost, saj sta človeško telo in življenje veliko več kot samo fizična stvaritev. Pomembno je, da živimo čim bolj zavestno in nevtralno. Da si ustvarjamo odnose, ki temeljijo na zavestnih, podpirajočih in skladnih temeljih, tako v družinskem krogu kot v delovnem okolju. Dobro je tudi, da zavestno predelamo številne informacije, s katerimi smo obkroženi. Saj tako filtriramo tudi tiste, ki so strupene in bi lahko negativno vplivale na počutje in posledično življenje samo.
Starodavna znanja zdraviteljstva se v maorski kulturi prenašajo ustno.
V maorski kulturi je dostop do zdraviteljskega znanja genetsko zakodiran. Pomeni, da se prenaša z ene generacije na drugo in je odsev dediščine in okolja, v katerem živimo. S tovrstnim znanjem pridemo v stik že kot otroci. Modrost in znanja se pridobivajo od starih staršev in starešin. Povezujemo se z naravo, vesoljem in znanji prednikov ter modrostmi njihovih popotovanj. Naša kultura se prenaša ustno in je tako tudi zapisana v tradiciji. Moji starešine so mi povedali, da ima vsako živo bitje potencial, da postane zdravilec, vendar so izbrani le redki, ki k temu poslanstvu pristopijo. Iz mojega razumevanja je to pot sprejemanja znanj in učenje, ko posameznik brezpogojno sprejme modrost teh vedenj. In tovrstne poti ne moreš prepotovati, dokler v celoti sam ne postaneš ta pot. Kot pravi pregovor. Ko je učenec pripravljen, ta sreča mojstra.
Maorsko zdraviteljstvo vsebuje različne metode zdravljenja in tehnike.
Maorsko zdraviteljstvo vsebuje različne metode in tehnike, ki delujejo na fizični, energetskiin duhovni ravni. Značilno zanje pa je, da so v svojem bistvu enotne vsem kulturam sveta. Saj je izvor vsega življenja na vseh koncih sveta enak, ne glede na kulturo ali državo bivanja. Pri obravnavah uporabljamo naravne pristope in tehnike. Roke, nadlahti in komolce. S takšnim pristopom delujemo neposredno na mišice, živčni sistem in kosti. Tako telo dobi možnost, da se osvobodi napetosti, bolečine in strupov. Pristop h globlji manipulaciji tkiva omogoči, da izzveni tudi na tej ravni. Pokaže se lahko, kje so genetska neravnovesja, ki smo jih podedovali od svojih prednikov. Pri obravnavah lahko uporabljamo tudi posebne kamne in rastline. Povezujemo se z energijo sonca in lune in materjo zemljo za ozemljitev.
Ko se v telesu pokažejo znaki dolgotrajnega slabega počutja, je za tem neki vzrok. To je lahko preobremenjeni psihični in čustveni način življenja.
Na globlji ravni pa celo odraža energijo prednikov, ki jo podedujemo. Bolezen oziroma dolgotrajno slabo počutje je stvarna življenjska resničnost. S širše perspektive gledano lahko uvidimo, da do takšnih stanj največkrat pride, ko v svoj energetski prostor telesa spustimo čustvene in psihične dogodke, ki nas pogojujejo. In nas čustveno in duševno obremenijo. Po liniji prednikov lahko podedujemo nekatere čustveno-duševne vzorce, kot so nerazrešene bolečine, razni doživeti duševni pretresi ali travme.
Bolezen je lahko posledica energetskih blokad v telesu in vodi tudi do celične ravni.
V večini primerov so blokade, travme in nakopičena negativna čustva tisti, ki sprožijo proces neravnovesja v telesu. Takšna stanja nastanejo, ko ljudje v sebi dalj časa zadržujejo čustveno breme in nimajo varnega okolja, kjer bi se lahko izrazili in to razrešili. Dolgoletna nerazrešena in potlačena čustva lahko tako postanejo strupena za fizično telo. Na dolgi rok pa oslabijo delovanje fizičnega telesa in odvzemajo moč tudi človeškemu duhu.
Koliko obiskov je potrebnih in kakšno počutje je opaziti pri ljudeh po obravnavi po vaših izkustvih?
Prvo izkustvo obravnave je najpomembnejše. Ljudje, ki so duhovno nepristranski in v ravnovesju, potrebujejo eno takšno izkustvo. In če so pozneje dovolj radovedni, v smislu, da raziskujejo delovanje samega sebe na globlji ravni, se ta potovanja lahko nadaljujejo. Vsako bitje je edinstveno in nosi v sebi globoke potenciale in talente. Resnično celjenje pa se začne po obravnavi. V trenutku, ko smo prišli v stik z resnico in smo si resnično in pošteno pogledali v oči ter si dopustili biti resnični, brez mask. Ko se človek uvidi in začuti na ta način, takrat tudi lažje sprejme globlja razumevanja o svojem delovanju in o sebi. Takrat se pokažejo naše šibkosti in moči. Ta čas čiščenja in celjenja pa mu ponudi prostor, čas in pogoje, da se na novo osredišči in zaživi.
Dih ima med samo terapijo pomembno vlogo.
Dih je naraven proces vsakega človeka. Med samo obravnavo ga ljudje največkrat tudi zadržujejo. Pomembno je, da ga sprostijo in da ta steče. Med tem procesom človeka spodbujamo, da globoko diha. Tako prejeme v telo večjo količino kisika. In to mu je v pomoč, ko začuti fizično ali čustveno nelagodje. Telo se tako lažje in hitreje sprosti.
In molitev?
Starodavne molitve so zelo pomemben del maorske kulture. So del, ki nosi zahvalnosti božanskemu viru in stvaritvi vsega življenja. So energetska referenca za vse stvaritve. Tako v spodnjem, srednjem in zgornjem svetu. Molitev nosi specifično vibracijo in soniha na 528 MHz.
So kakšni posebni kraji ali mesta, ki spodbudnejše vplivajo na regeneracijo fizičnega telesa?
Narava in gozdovi so najboljši prostori, kjer se lahko regeneriramo. Vrnejo nas nazaj k stanju, da se ozemljimo. Da pridemo v stik z bistvom, ki odzvanja čistost in vodi k preprostosti življenja. Obstajajo tudi področja in države, ki zemljepisno sonihajo na višjih energetskih vibracijah. Vendar preden se odpravimo tja, moramo najprej prepoznati njihovo modrost, in iz česa je sestavljena njihova preteklost.
Kakšen pomen ima za vas »duša človeka«?
Duša je najstarejši del vsakega človeškega bitja, je brezčasna in nesmrtna. V sebi nosi modrost vseh živečih življenj, ki jih je človek izkusil.
