Posledice pretiranega jemanja antibiotikov so lahko grozljive – Sindrom puščajočega črevesja je vzrok za porast alergij in psihičnih težav, od depresije do demence – So antibiotiki povezani z nastankom raka?
Antibiotiki so odkritje prejšnjega stoletja. Uporabljamo jih približno 70 let in so namenjeni uničevanju škodljivih bakterij, katerih razraščanje v telesu lahko povzroči hude težave. Te so včasih celo smrtne, če se škodljive bakterije prebijejo v kri, od tod pa v vsa dele telesa. Zato odkritje antibiotikov nikakor ni slaba stvar, slabo pa je, da smo jih začeli uživati skorajda kot bombone. Zaužijemo jih za vsako najmanjše vnetje in celo takrat, ko ne morejo pomagati, lahko pa povzročijo dodatno škodo.
Stranski učinki antibiotikov.
Vsi sintezni antibiotiki, eni manj, drugi bolj (npr. širokospektralni antibiotiki), imajo tudi stranske učinke. Poleg nevarnega naraščanja okužb z bakterijami, ki so nanje odporne, je danes vse bolj očitna posledica uničevanje črevesne flore. Antibiotiki namreč poleg škodljivih bakterij uničujejo tudi dobre. Kar pomeni, da, če jih vzamemo ob virusnem vnetju, ne bodo premagali virusov, a bodo uničili naše dobre bakterije, ki so pomemben steber imunske obrambe. To pa seveda boj proti virusom močno oteži.
Uničevanje črevesne flore vodi v vsesplošno pešanje telesa.
Danes raziskovalci ugotavljajo, da je dobrih bakterij, gliv, ki živijo na nas in v nas, približno trikrat več kakor naših telesnih celic. Ker jih je toliko, so nedvomno za naše zdravje in vitalnost zelo pomembne. Dokaz za to je že samo obsežen nabor nalog mikrobov v črevesju (lactobacilov, bifidobakterij) in vrsta posledic, ki nas doletijo, če to občutljivo ravnovesje mikrobov porušimo, na primer z nepotrebnim jemanjem antibiotikov.
Podhranjenost z vitalnimi snovmi in težave, povezane z njo
. Koristni mikrobi v črevesju nam pomagajo pri prebavi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Če črevesno floro porušimo, npr. z antibiotiki, bomo lahko prikrajšani za esencialne maščobe, kakršne so protivnetno delujoče maščobe omega 3. Posledica tega bo vse več vnetij v telesu.
Nadalje so dobri mikrobi v črevesju nujno potrebni pri prebavi topnih vlaknin, npr. inulina. Ob prebavi inulina (ki je med drugim njihova priljubljena hrana) mikrobi za nas ustvarijo še polisaharide, aminokisline, minerale in vrsto drugih za telo koristnih snovi. Na primer kratkoverižne maščobne kisline, kakršni sta butirna in propionska. Prva je znana po varovalnih učinkih – pomaga pri celjenju poškodovane sluznice prebavil, varuje pred rakom na črevesju in tako naprej. Te maščobe so tudi hrana za epitelne celice črevesja, kar pospešuje celično rast in tako poveča površino, skozi katero lahko telo vsrkava vitalne snovi. Kratkoverižne maščobe tudi ustrezno znižujejo pH črevesne vsebine in tako omogočijo boljše vsrkavanje magnezija, kalcija, fosforja, železa, bakra in cinka. To pomeni, da so dobri mikrobi zaslužni tudi za kakovost naše krvi. Kadar jih ni, ker smo jih uničili, denimo z antibiotiki, nam nič več ne pomaga pri, recimo, vsrkavanju železa. To pa vodi v slabokrvnost, ki je pogosta sopotnica starejših ljudi in je na žalost ne bomo odpravili le z nadomeščanjem železa. Železo bo romalo, če ne bomo uredili črevesne flore, naravnost k škodljivim mikrobom, ki železo obožujejo. Takšna je »zla« različica bakterije E. Coli. To pomeni, da se raven železa tako v krvi ne bo dvignila, v porušeni črevesni flori pa se bodo še bolj namnožili škodljivi mikrobi, ki se hranijo z železom. To je tudi verjetno razlog, zakaj jemanje železovih pripravkov lahko povzroča prebavne motnje, če sočasno ne krepimo črevesne flore.
Kjer je obilje »dobre« različice E. coli, ne bomo imeli težav s prebavljanjem mleka, ker med drugim omogoča prebavo laktoze – mlečnega sladkorja.
Dobri mikrobi proizvajajo tudi mnoge nam potrebne vitamine. Prav posebna vrsta bakterij E. coli lahko, na primer, tvori vitamine K2, B1, B2, B6 in B12. To pomeni, da so npr. kosti do pozne starosti precej odvisne tudi od ravnovesja črevesne flore. Vitamin K2 pomembno sodeluje pri transportu kalcija v kosti in zobe in preprečuje nalaganje kalcija v mehka tkiva. Poleg omenjenih vitalnih snovi dobri mikrobi v črevesju proizvajajo vitamina B3 in B7, folno kislino in vrsto drugih koristnih snovi.
Črevesne celice in imunski sistem delujejo slabše.
Ker epitelne celice črevesja opravljajo zelo zahtevne naloge, na primer vsrkavanje hranil in zaščita pred toksini, se zelo hitro postarajo in nadomestijo z novimi. Kar pomeni, da se v štirih dneh nova epitelna celica črevesja postara, odmre in nadomesti z novo. Da lahko te v tem času s polno paro delajo (tvorijo prebavne encime, prebavljajo hrano, vsrkavajo vitalne snovi, ščitijo pred strupi) in da se nadomeščajo z novimi celicami, pa je potrebno ogromno energije. Od 60 do 70 odstotkov energije naj bi jim priskrbeli prav koristni mikrobi črevesne flore. Ti se dobesedno ugnezdijo ob epitelnih celicah (kot nekakšni skrbniki) in jih neposredno hranijo. Eno od priljubljenih hranil za te celice je že zgoraj omenjena butirna kratkoverižna maščobna kislina. Če je črevesna flora porušena, to torej pomeni slabše delovanje epitelnih celic in prepočasno nadomeščanje z novimi. Kar pa se lahko pozna tudi v pomanjkljivi preskrbi telesa z vitalnimi snovmi in seveda tudi v pomanjkljivi zaščiti pred strupi.
Med pomembne naloge črevesne flore pa sodita tudi optimalna postavitev in delovanje imunskega sistema. Danes je znano, da porušena črevesna flora vodi v pomanjkanje imunskih celic, kakršne so limfociti, nevtrofilci in makrofagi. Pomanjkanje limfocitov pa vodi v pomanjkanje imunoglobulinov A, ki jih izločajo limfociti na vseh sluznicah, da nas zaščitijo pred škodljivimi mikrobi. Kadar primanjkuje nevtrofilcev in makrofagov, pa smo prikrajšani za imunske celice, ki med drugim čistijo na mestu vnetja vse, od strupov, odmrlih celic do škodljivih mikrobov. To seveda vodi v premoč slednjih in v razvoj obolenj.
Slabša obramba pred strupi, mikrobi na ravni črevesja in širše.
Podobno kot koža nas tudi prebavila ščitijo pred zunanjimi vplivi, če je seveda naša črevesna flora v ravnovesju in je ne uničimo z antibiotiki.
Koristni mikrobi črevesne flore na primer ustvarjajo različne snovi, s katerimi nas neposredno branijo pred škodljivimi bakterijami, virusi, glivicami in celo paraziti. Dobra različica bakterije E. coli denimo ustvarja protimikrobne snovi, z njimi nadzira svojo škodljivo različico bakterije E. coli, poznano po povzročanju hude driske, krčev v trebuhu, vročine in celo odpovedi ledvic. Prav tako koristni mikrobi tvorijo desnosučno mlečno kislino in kratkoverižne maščobne kisline, s katerimi v črevesju, tik ob sluznici, ustvarjajo kisel pH (med 4 in 5) in tako zavirajo razraščanje škodljivih mikrobov, na primer glivice kandide. Nekateri mikrobi so tudi sposobni vase zajeti strupe v črevesnem lumnu in jih odnesti z blatom iz telesa.
Kadar črevesno floro podremo, pa se ne bo »sesula« le zgoraj omenjena zaščita, ampak tudi varovalna zapreka sluznice črevesja. Natančneje, popustili bodo tesni stiki med epitelnimi celicami, raziskovalci temu pojavu pravijo sindrom puščajočega črevesja. Posledica tega pa bo, da bo v telo vdrlo vse, kar vanj ne sodi. Ko strupi, škodljivi mikrobi in neprebavljeni delci hrane zaokrožijo po krvi, sprožijo v telesu številne »alarme«. Ti se kažejo v obliki alergij, kroničnih vnetij (npr. revma, ateroskleroza), težav z živčevjem in možgani (npr. depresija, razdražljivost, hiperaktivnost, alzheimerjeva bolezen) in tako naprej. Zato se je teh težav dobro znebiti tudi s krepitvijo majhnih prijateljev v črevesju in odpravljanjem poškodb na sluznici prebavil.
Razmahnila se je kandida.
Ena od neljubih posledic porušene črevesne flore z antibiotiki je tudi nevaren razmah kandide. Kaj to pomeni? Ne razumite narobe, navzočnost kandide v našem telesu ni slaba, prav nasprotno. Kandida je običajen prebivalec črevesne flore. Dodeljena ji je, med drugim, vloga »čistilke«. Čisti na primer metilno živo srebro, najnevarnejšo obliko živega srebra, ki prizadene imunski in živčni sistem, povzroča staranje genskega materiala in encimskega sistema (na primer upad glutationa). Ta nase veže toliko metilnega živega srebra, kolikor znaša njegova teža, ter ga s tem »demetilizira«. Tako te glivice vsaj delno preprečijo, da bi v kri prišla najnevarnejša oblika živega srebra, na primer tista iz amalgamskih zalivk. Kvasovke torej svoje delo opravljajo odlično in podpirajo naše zdravje, a le, če je črevesna flora v ravnovesju. Če pa jo porušimo, denimo z antibiotiki, se prelevi v pravega razbojnika, odvrže vlogo čistilke in v telesu ustvarja nered. Kolikšen, je odvisno od tega, kako močno se je razrasla in razselila po telesu (koliko antibiotikov smo zaužili, ali smo si po njih okrepili črevesno floro, ali radi jemo sladkarije, hitro hrano, pijemo alkohol in tako naprej. Več o tem lahko preberete v knjižici z naslovom Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas, ki jo lahko prelistate tudi na http://shop.zazdravje.net/.)
Študije odkrivajo, da glivica že v nekaj urah, največ pa dva do tri dni po zaužitju antibiotika tako podivja, da lahko prebije črevesje in uide v kri. Kajti ko zanjo nastanejo ugodne razmere, in te so po jemanju antibiotikov, se kandida spremeni iz ovalne, neškodljive oblike v nitasto obliko hife, podobno buciki. Ta oblika kandide se je sposobna pritrditi na sluznico prebavil, se intenzivno razraščati in celo navrtati sluznico ter skozi te luknjice uiti v kri. Če je naš imunski sistem šibak (zaradi nezdravih življenjskih navad in stresa) in kandide ne ustavi na njenem pohodu, se ta lahko nevarno razraste po telesu. Celo v strokovnih krogih priznavajo, da obstaja povečana verjetnost za infekcijo centralnega živčnega sistema s kandido pri ljudeh, ki uživajo kortikosteroide. Ti zavirajo delovanje imunskega sistema, tako da preprečujejo vnetja – pomemben mehanizem, s katerim se telo loteva vsiljivcev. S tem kandidi omogočijo prosto pot do možganov.
Pri kandidi antidepresivi ne bodo pomagali.
Kandida poleg tega sprošča obilje nevrotoksičnih strupov, ki med drugim načenjajo zdravje našega živčevja in možganov.
Ker so znaki divjanja kandide navzven tako različni (od psihičnih težav, kakršne so depresija, razdražljivost, težave s koncentracijo, motnje spomina, občutek »megle« v glavi, glivično vnetje sluznice spolovil, prebavne težave, bolečine v sklepih do padca imunosti), ima s priznavanjem resnosti težav zaradi podivjane kandide tudi stroka. Temu seveda sledijo napačne diagnoze in predpisovanje napačnih zdravil. Običajno najde bolnik pomoč šele čez čas, ko ne čuti olajšanja ob terapiji, ampak mu le dodatno peša zdravje.
Če torej depresijo povzročajo kandida in njeni strupi, nam predpisani antidepresivi ne bodo v pomoč, ker ne odpravljajo vzroka, ampak le blažijo posledico, poleg tega kandido celo hranijo. Vzrok depresije je skrit v črevesju. To je vedel že znani oče sodobne psihiatrijeP. Pinel, ki je že leta 1807 trdil, da »je vzrok težav ljudi s psihičnimi motnjami v prebavilih«.
Ker so lahko antibiotiki bližnjica do vsesplošnega pešanja fizičnega in psihičnega zdravja, je zelo dobro vedeti, kako posledice preprečiti, kadar moramo nujno jemati antibiotike.
Kako si lahko pomagamo ob jemanju antibiotika?
Ker uničevanje dobrih mikrobov vodi v razraščanje škodljivih (kandida, klostridiji), je dobro v boju »padle« koristne mikrobe takoj nadomestiti z novimi. Te najdemo v domačem probiotičnem jogurtu, kefirju, zlasti pa v raznih probiotičnih pripravkih. Vendar se ne zanašajte le na probiotike v hrani, ker bo to premalo učinkovita pomoč za pustošenje, ki ga ustvarjajo antibiotiki.
Z dodajanjem novih koristnih mikrobov boste vsaj malo omilili škodo, ki jo povzročajo antibiotiki ob vsakem odmerku. Seveda bodo antibiotiki precej zdesetkali tudi na novo prispele dobre mikrobe, a vsaj do naslednjega spopada z antibiotiki črevesna flora ne bo povsem »na tleh«. To je pomembno tako zaradi preprečevanja nevarnega razraščanja kandide kot zaradi opravljanja drugih zgoraj naštetih nalog črevesne flore.
Pomembno pri jemanju probiotikov v času antibiotične terapije je, da jih uživate ločeno od antibiotikov. Časovni razpon med jemanjem enih in drugih naj bo vsaj od 3 do 4 ure. Tako boste vsaj malo prizanesli novimprobiotikom.
Med kakovostne probiotike, ki nam ob jemanju antibiotikov utegnejo pomagati, sodijo tisti, ki sestoje iz številnih koristnih različnih vrst dobrih mikrobov. Torej takšni, ki so sposobni preživeti močno želodčno kislino in naše črevesje sprejeti za svoj dom. Takšni, ki so dovolj številni, da v črevesju sploh lahko začnejo delovno akcijo. Številčno zelo močni so probiotiki, ki vsebujejo 100 milijard koristnih mikrobov. Takšni lahko diarejo premagajo že v petih dneh. Prav tako med dobre pripravke za bogatitev črevesne flore sodijo takšni, ki imajo ob koristnih mikrobih pripravljeno tudi hrano zanje – torej vsebujejo inulin, desnosučno mlečno kislino in tako naprej. Če slednji niso dodani v probiotiku, jih lahko dodajate sami, na primer tako, da vsak dan vsaj med jemanjem probiotikov uživate navadno sirotko ali pa koncentrirano fermentirano in prečiščeno sirotko, ki jo dobite v specializiranih trgovinah. Slednja ima več desnosučne mlečne kisline kakor navadna. Pa še mlečna beljakovina kazein je odstranjena, kar pride prav vsakomur, ki sicer ne prenaša mlečnih izdelkov zaradi kazeina. Inulin pa boste mikrobom priskrbeli z uživanjem cikorije, topinamburja, česna, čebule, špargljev ali artičok.
Dobre glivice.
Poleg opisanih sodijo med posebne probiotične pripravke, s katerimi lahko dokazano omilimo pustošenje antibiotikov nad koristnimi bakterijami v črevesju, dobre glivice. Ena takšnih je Saccharomyces cerevisie, podvrsta boulardii (pa tudi Kluyveromyces marxianus fragilis). Gre za koristen črevesni mikrob, kije odporen na delovanje antibiotika. Ta nanj nima vpliva, podobno kakor antibiotik nima vpliva na viruse. Ta gliva v črevesju kljub jemanju antibiotikov še naprej ustvarja okolje, ki je potrebno za rast dobrih mikrobov, kar pomeni, da si preživeli dobri mikrobi hitreje opomorejo. Poleg tega omenjena podvrsta Saccharomyces cerevisie v črevesju zavira razmnoževanje in rast stafilokokov in kandide, ki se običajno radi razrastejo po jemanju antibiotikov. Za preprečevanje »antibiotične« diareje, ki je pogost stranski pojav pri uživanju antibiotikov, probiotike z omenjenim mikrobom jemljemo med antibiotično kuro in še nekaj tednov po njej. Druge pa seveda malo dlje.
Med jemanjem antibiotikov in še nekaj tednov (ali mesecev) potem pazite tudi, da boste jedli le živila, ki podpirajo rast koristnih mikrobov, in ne škodljivih. Beli sladkor, bela moka in izdelki iz nje, hrana z ostanki pesticidov, konzervirana hrana, predpripravljeni izdelki (hitra hrana, paštete, namazi), polni transmaščob, bodo črevesni flori zadali dodaten udarec. Več o priporočeni hrani prav tako lahko preberete v omenjeni knjižici.
Po antibiotični kuri niste krepili črevesne flore?
Ker se po preboleli bolezni, na primer angini, zaradi katere so jemali antibiotike, mnogi počutijo zdrave, mislijo, da je z njimi vse v najlepšem redu, čeprav niso jemali probiotikov. A tako mislijo le zato, ker ne poznajo težav, ki jih porušena črevesna flora ali pa celo puščajoče črevo povzročajo. Angine resda ni več, mogoče pa se zdaj pojavljajo prebavne motnje, utrujenost, težave s koncentracijo, alergije na hrano ali pelod, ki jih prej ni bilo, bolečine v sklepih, glavobol, nihanje razpoloženja in tako naprej.
Če si niste že ob jemanju antibiotikov zagotovili obnovo črevesne flore, storite to čim prej, ne glede na to, ali je od kure z antibiotikom minilo nekaj dni, več tednov ali mesecev. Ena kura antibiotikov naj bi za tri mesece onemogočila dobro delovanje črevesne flore. Zato ji pomagajte vsaj z nekajtedensko krepitvijo črevesne flore na zgoraj opisani način oziroma dokler težave, značilne za porušeno črevesno floro, ne izzvenijo.
Kaj če so antibiotiki preluknjali črevo?
Še posebej je potrebno okrepiti črevesno floro, če ste imeli več kur antibiotikov zaporedoma ali ste jih jemali dlje časa (npr. ob vnetju želodca, vnetju ušes, preventivnem jemanju ob ledvičnem refluksu ...). S tem se boste izognili vrsti zgoraj opisanih težav, vključno tistim, ki so povezane s puščajočim črevesjem. Torej težav, ki nastanejo, če je zaradi podrtega ravnovesja v črevesni flori uničena črevesna zaščita in se odprejo tesni stiki med epitelnimi celicami črevesne sluznice. Ker vdre v telo vse, pred čemer nas bi sicer črevesna zaščita ubranila, se lahko poleg težav, kakršne so sindrom razdražljivega črevesja, kolitis in chronova bolezen, pojavijo revma, luskavica, akne, pomanjkanje vitalnih snovi (B12, magnezija, železa), pomanjkanje prebavnih encimov, alergija na hrano, kronično vnetje ščitnice (hashimotova bolezen) in še kaj.
Ali se vam je po antibiotikih tako porušila črevesna flora, da vam že pušča črevo ali ne, lahko preverite z raznimi testi. V tujini je dostopen test ELISA, na zonulin. Gre za beljakovino, ki uravnava odpiranje in zapiranje »vrat« med črevesnimi celicami. Kadar je imamo preveč, lahko to pomeni puščajoče črevo. Prav tako obstajajo testi za detajlni pregled blata (takšne lahko najdete tudi pri nas), saj tako dobimo vpogled v dogajanje v črevesju. Če na primer primanjkuje v blatu butirne kisline, ki je glavni vir energije za epitelne celice črevesja, to že nakazuje, da imajo te težave. V pomoč pri ugotavljanju, ali vaše črevo pušča, je tudi testiranje na alergije na hrano in testiranje na pomanjkanje organskih kislin, kar kaže, da je telo vsrkava premalo vitalnih snovi.
Če ugotovite, da črevo tudi pušča, mu lahko pomagate (s krepitvijo črevesne flore in spremembo prehrane) še s kurkumo, ječmenovo travo, maščobami omega 3, alojo, silicijem, maslom gi, glutaminom, quercetinom. Maslo gi pomaga, ker vsebuje butirno maščobno kislino, potrebno za hitro obnovo epitelnih celic črevesne sluznice. Aminokislina glutamin L prav tako pomaga črevesnim celicam do hitrejše rasti in obnove, deluje pa tudi protivnetno. Uživali naj bi je od 2 do 5 gramov dvakrat na dan. Tudi kakovostne maščobe omega 3 so znane po protivnetnih učinkih, prav tako 100-odstotni sok bio aloje. Sok ječmenove trave pomaga pri celjenju sluznice prebavil. Glede na to, da quercetin pomaga pri tvorbi beljakovin, potrebnih za obnovo tesnih stikov med celicami, je prav tako lahko v veliko pomoč. Za ta namen naj bi ga jemali 500 miligramov trikrat na dan. Dobro je ob vsakem obroku zaužiti še prebavne encime, da omogočite prebavo zaužite hrane. S tem zmanjšate verjetnost, da bodo vdirali v vaš organizem neprebavljeni delci hrane in povzročali alergije.
Kaj storiti, preden začnemo jemati antibiotike?
Seveda je vsekakor dobro storiti vse, da njihova uporaba ne bo potrebna. Učinkovita pomoč ob zdravem slogu življenja je tudi jemanje ameriškega slamnika, kadar nam imunski sistem zaniha, ali pa preventivno, če je že šibek, da se okrepi vsaj v času zimskih viroz. Pripravljen po recepturi znanega naturopata Alfreda Vogla (v natančno določenem razmerju nadzemnega in podzemnega dela rastline v alkoholni raztopini, iz sveže ekološke rastline), nam lahko za 50 odstotkov zmanjša razvoj prehladnih obolenj. Prehlad in gripa sta sicer virusnega značaja, ampak kar velik delež teh težav se običajno poslabša v bakterijsko vnetje pljuč, bronhijev, sinusov, grla. Zato nam ameriški slamnik že s preprečevanjem virusnega vnetja prepreči nastanek bakterijskega in potrebo po jemanju antibiotikov. S študijami so dokazali, da se z jemanjem ameriškega slamnika komplikacije ob prehladu ali gripi zmanjšajo za 50 odstotkov (Echinacea reduces the risk of recurrent respiratory tract infections and complications. Schapowal A. et al., 2015). Pomislite na to, ko bo vaš imunski sistem naslednjič zanihal, in ga pravočasno in ustrezno podprite. S tem se lahko izognete jemanju antibiotikov z vsemi neljubimi posledicami.
Škodljivi mikrobi so posledica bolezni, ne njen vzrok!
V zadnjih desetih letih se je zelo razmahnilo znanstveno preučevanje dobrih bakterij v našem telesu in na njem, torej preučevanje mikrobioma. A o dobrih bakterijah so v znanstvenih krogih razpravljali že zdavnaj, že v času pred razcvetom antibiotikov, ko so ugotavljali, ali bolezni povzročajo škodljivi mikrobi ali so ti posledica bolezni oziroma nekega neravnovesja. Prav tako so se v tem času intenzivno ukvarjali z vprašanjem, katera strategija boja proti obolenjem je boljša – antibiotična ali probiotična. Sredi 19. stoletja je priznani zdravnik, znanstvenik in oče bakteriologije Antoine Béchamp razkril veliko tovrstnih znanstvenih odkritij. Med drugim je dokazal, da je razmah škodljivih mikrobov posledica bolezni, ne pa njihov vzrok, kot je trdil L. Pasteur. Prave vzroke za razmah škodljivih bakterij namreč ustvarjamo večinoma kar sami, s svojimi življenjskimi navadami. Bolj ko zanemarjamo lastne potrebe (če ne uživamo hrane brez strupov, premalo spimo, živimo v zastrupljenem okolju, jemljemo vrsto sinteznih zdravil), bolj je naše notranje okolje primerno za razvoj škodljivih mikrobov. Ti potrebujejo pomanjkanje dobrih mikrobov in onesnaženo, podhranjeno ter zastrupljeno zemljo. Na žalost so Bechampovo odkritje porinili pod preprogo, njega pa odstranili z umorom. Nadaljevanje zgodbe vsi poznamo, saj smo se jo učili skorajda že v vrtcu – »umivanje rok, razkužila in antibiotiki so glavna možnost za uničevanje škodljivih bakterij in premagovanje številnih bolezni«
Stroka ugotavlja, da so antibiotiki nekako povezani z nastankom raka.
Glede na pomembne funkcije dobrih mikrobov ne preseneča, da vse več študij odkriva, da je jemanje antibiotikov nekako povezano tudi z nastankom raka. Na primer študija, objavljena v strokovni reviji Jama, Antibiotic Use in Relation to the Risk of Breast Cancer, Christine M. et al., odkriva, da več ko je ženska jemala antibiotikov, večja je verjetnost, da bo dobila raka na prsih. Čeprav neposredne povezave niso našli, domnevajo, da je lahko nastanek raka posledica vpliva antibiotikov na imunski sistem, vnetja ter presnove estrogena in fitokemikalij. Če si podremo ravnovesje črevesne flore, nedvomno povzročimo slabše delovanje imunskega sistema, enake posledice prinese prepustnost črevesne zaščite. Kadar imunski sistem ne zmore opraviti z vsem, kar iz »preluknjanega« črevesja vstopa v kri, je logična posledica tudi vse več vnetij v telesu. Že ti dve dejstvi sta dobra podlaga za razvoj rakavih obolenj, kadar uživamo precej antibiotikov (upravičeno ali ne).
