Tisti, ki živijo na območjih, kjer je zemlja onesnažena s težkimi kovinami (v Celju je zaradi teh vrtnarjenje celo prepovedano!), lahko težavo enostavno rešijo, če se namesto klasičnega vrta odločijo za postavitev visoke grede, ki je na dnu ločena od onesnažene zemlje, vanjo pa nasujejo dobro zemljo. A tudi če je vaša zemlja odlične kakovosti, so visoke grede dobra izbira. Ne samo zato, ker so v trendu, ampak tudi zato, ker je z njimi precej manj dela. In ker jo lahko, če imate stisko s prostorom, postavite kar na balkon ali teraso.
Prej lahko začnemo saditi
V tople grede lahko začnemo prej saditi zelenjavo, saj zemlja hitreje doseže primerno temperaturo. Prekopavanje ni potrebno, sama postavitev visoke grede ravno tako ni prav nič zahtevna. Če smo vsaj malo spretni, si jo lahko napravimo že v enem dnevu. Zjutraj naredimo načrt in se odpravimo po material (v glavnem les, žeblje in zemljo), opoldne napravimo visoko gredo, jo postavimo v smeri sever-jug in na njeno dno položimo folijo, kasneje popoldan pa že lahko posadimo vse od zelenjave do aromatičnih zelišč, jagod in še česa.
Zastirka zaželena
Edino, za kar je res dobro poskrbeti, če imamo visoko gredo, je zastirka, s katero zmanjšamo izsuševanje. Kadar zastirko redno dodajamo, tla ostanejo prhka, medtem ko se spodnje plasti počasi spreminjajo v humus. Pri sajenju je ravno tako smiselno upoštevati dobre in slabe sosede, sicer pa lahko v dvignjeno gredo posadimo ali posejemo, kar nam srce poželi. Rukolo lahko na primer sejemo na vsaka dva do tri tedne in jo imamo tako stalno na zalogi. Redkvico sejemo med solato. Izbirajte med pestro ponudbo sort med solatami. Če je še ne poznate, preizkusite denimo solato Lollo Bionda gentile z nakodranimi listi in visoko toleranco na uhajanje v cvet, izredno priljubljeno Ljubljansko ledenko ali glavnato solato Ovation, ki je zelo podobna Majski kraljici in uspeva vse tja do oktobra. Različne vrste bučk in buč (tudi Hokkaido), ki jih sadimo na robove grede, blitva, špinača in čebula so prav tako dobra izbira.
Kako napolnimo visoko gredo?
Na dno grede položimo žico in na njo nasujemo približno 50 centimetrov visoko plast mešanih vrtnih odpadkov (na primer vejic, pokošene trave, listja ipd.). To prekrijemo z za prst debelo plastjo zemlje, nanjo iztrošeno šoto ali obrnjeno travno rušo (v višini do 20 centimetrov) in zopet posujemo za debelino palca zemlje. Potlačimo in posujemo še z 10 centimetri komposta in 20 centimetri zemlje.
Naj ne bodo širše od 1,20 metra!
Pri izdelavi visoke grede je smiselno upoštevati nasvet, naj grede ne bodo širše od 1,20 metra. Takšna širina nam bo omogočala, da bomo lahko z vseh strani dosegli pridelke. Ravno tako je priporočljivo, da višje pridelke sadimo na sredino, da nam ti ne bodo preprečili dostopa do drugih zelenjadnic ali začimbnic na gredi.
5 zlatih pravil za zalivanje
1. Pridelke, ki rastejo na visoki gredi, zalivamo zjutraj, saj takrat rastline potrebujejo največ vode. Poleg tega z večernim zalivanjem privabimo polže.
2. Boljše kot vsakodnevno površno zalivanje je nekoliko izdatnejše zalivanje na tri do štiri dni. Ob zelo vročem in sončnem vremenu pa lahko zemljo navlažimo tudi večkrat na dan.
3. Vode nikoli ne škropimo po listih, saj lahko rastlino zaradi tega hitreje napadejo listne glive in plesni. Vedno zalivajmo ob vznožju rastlin, neposredno na površino zemlje.
4. Ne zalivajmo s hladno vodo iz pipe, saj je ta, sploh v vročem vremenu, šok za rastline.
5. Če bomo zemljo prekrili s slamo ali pokošeno travo, bo to pripomoglo k zadrževanju vlage v prsti.
