Estrada

Imam bolj in manj plodna leta

Revija Avenija
13. 6. 2017, 16.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Igralka, stand up komičarka, animatorka lutk in ljubiteljica gledališča Lucija Ćirović.

Malodane pravljično otroštvo je preživela v Ribnici, v hiši z vrtom, polnim dreves, s katerih je rada trgala sveže sadje, še raje pa po njih plezala. Narava ji še zdaj veliko pomeni, morda tudi zato, ker je rojena v maju. Rada bere, hodi na predstave in potuje, a se z veseljem tudi rada vrača v domači kraj, v objem družine.

Bi rekli, da potrebujete »veliko zraka za dihanje«?

Rada imam sončno vreme, pomlad, poletje, zgodnjo jesen. Mogoče tudi zato, ker sem rojena v maju. Tudi pozimi poskušam poskrbeti za čim več svetlobe, četudi je ni veliko. Tako sem recimo oboževala sončni januar, ko sem živela na Primorskem. In zdaj, ko sem največ v Ljubljani in pride pomlad, se »selim« v vrt, na atrij, na zrak in sonce. Očitno sem res zelo »zunanji« človek, žal pa moram zaradi službenih obveznosti veliko časa presedeti notri, za računalnikom.

Radi delate na vrtu ali to prepuščate komu drugemu?

Rada se ukvarjam z vrtom, imam pa bolj in manj plodna leta – slednje sicer pogosteje. Sicer cenim pomoč, obožujem pa tudi, ko sem na vrtu sama, kopljem po zemlji in pozabim na čas. Navadno se taki dnevi končajo s prekopanim ali opletim vrtom in sončnimi opeklinami na vratu.

Kako pa je kaj s kuho, peko na prostem?

Pri kuhi na prostem še nisem izkušena, do danes sem na žaru pekla celih dvakrat! A ker mislim to poletje v atriju postaviti čisto zaresno kuhinjo, bo priložnosti za peko in kuhanje več. Definitivno bodo to čevapčiči, piščanec, zelenjava, poskusila pa bom tudi z morskimi jedmi. Kako bo uspelo, bomo pa videli. Vaja dela »mojsteršefa «!

Vam tudi kuhanje pomeni način sprostitve? In za koga najraje kuhate?

Kuham vse raje! Po svoje mi je sprostitev in izziv. Postala sem veliko bolj kreativna in pogumna. Radovedna sem bila pa tako ali tako vedno! Najraje kuham za prijatelje in družino. Pogosto je to azijska kuhinja, ne ustrašim pa se niti vegetarijanskih ali celo veganskih jedi. Po novem pa študiram tudi brezglutenske in brezlaktozne recepte, ker se nam je v družini pojavila celiakija. S to boleznijo življenje sicer ni lahko, je pa vseeno lahko zelo »okusno« in verjamem, da je dobra priložnost za spoznavanje še več vrst in tehnik priprave hrane.