V študiji Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so pred osmimi leti opozorili, da bodo zaradi segrevanja ozračja in milejših zim ogrožena smučarska središča v alpskih regijah Evrope. Smučišče pod 1500 metri sploh ni več smiselno, so zapisali. V dvajsetih letih naj ne bi bilo več Schladminga, Kitzbühela in Garmisch- Partenkirchna. Letos do konca decembra v nižinah ni zapadlo snega niti za vzorec, podatki malo pred božičem pa so razkrivali, da je celo na 2000 metrih nadmorske višine zgolj 5 cm snežne odeje. To se je sicer pozneje spremenilo, zato se čez letošnjo zimo ne moremo pritoževati. Se pa vseeno sprašujemo, kakšne zime nas čakajo v prihodnosti in kaj to pomeni za bližnja smučišča?!
Smučanje že dolga leta velja za slovenski nacionalni šport, je del naše identitete in življenjskega sloga. Tisti, ki ne smučajo, s ponosom spremljajo smučanje po televiziji. In tudi, če ne sodite v nobeno od omenjenih kategorij, vas misel na to, da se bomo morda že v bližnji prihodnosti morali posloviti od smučišč v alpskih regijah Evrope, zagotovo ni pustila hladnokrvne. To ne pomeni samo, da ne bomo imeli več snega in da bo s tem posledično ogrožen zimski turizem in šport, pač pa samo še potrjuje dejstvo, da se ozračje segreva, in to ne samo na papirju ali v glavah znanstvenikov, ki na to že leta opozarjajo in jim mnogi še vedno nočejo verjeti. No, letošnja zima je bila od januarja naprej kar ta prava, vendar vremenoslovci v prihodnost kljub temu ne zrejo preveč optimistično.
Plačljivi sneg
Mnoga smučišča ob pomanjkanju snega obratujejo zahvaljujoč se modernim napravam, s katerimi lahko napravijo umetni sneg. To večino smučarskih centrov v Sloveniji ohranja pri življenju, a jih hkrati drago stane. V Kranjski Gori so že pred leti, denimo, razkrili, da jih ura zasneževanja stane med 500 in 1000 evri, medtem ko v eni sezoni samo za elektriko, ki jo porabijo za zasneževanje, odštejejo 150 tisoč evrov. Ker nimamo občutka, koliko časa se porabi, da se napravi tehnični sneg za eno progo, morda več pove podatek, da se za enkratno (!) zasneževanje na povprečno debelino 25 centimetrov snega po S-progi na Straži strošek giblje med 14 in 16 tisoč evri. Pa sploh nismo omenili drugih stroškov vzdrževanja smučišč. Zadnja leta se je na milijone vlagalo v nižje ležeča smučišča, kot je Mariborsko Pohorje na 325 metrih, medtem ko je že v Kranjski Gori na 810 metrih sneg vedno pogosteje vprašljiv.
Smučišča v stavbah
Za mnenje o situaciji in o tem, kakšna prihodnost čaka slovenska in sosednja smučišča, smo vprašali meteorologinjo Tanjo Cegnar, ki že dlje časa opozarja na to, da se ozračje v Sloveniji segreva hitreje kot v Evropi. »Toplejše ozračje vpliva na razmerje med deležem dežja in snega v padavinah na nekem območju. V toplejšem ozračju se meja sneženja pomika proti večji nadmorski višini. Prav tako segrevanje ozračja vpliva na obstojnost snežne odeje. V študiji OECD so zajeli le naravno snežno odejo in niso upoštevali zasneževanja, ki je postalo na večini smučišč, izjema so visokogorska smučišča, že kar redna praksa in kaže na prilagajanje zimskošportnih centrov na vse bolj mile zime. V svetu poznamo tudi že smučišča v stavbah celo v krajih (na primer Ski Dubai Snowpark in Madrid SnowZone) s podnebjem, kjer snega tudi približno ne pričakujemo. Torej, če nekdo vloži dovolj veliko vsoto denarja in na vsak način želi smučišče, si to tudi lahko privošči,« izpostavi strokovnjakinja, ki se sicer zaveda, da smučišče v hlajeni stavbi še zdaleč ni primerljivo z naravnim smučiščem.
Ni pomembna samo nadmorska višina
Poleg ogrevanja svetovnega podnebja velik problem za nižje ležeča smučišča predstavlja velika medletna spremenljivost, torej prevladujoči tip vremena v posamezni zimski sezoni. »Pomanjkanje naravnega snega je lahko poleg mile zime tudi posledica daljšega suhega obdobja v pozni jeseni in pozimi. V preteklosti smo zaradi naravne spremenljivosti podnebja v Sloveniji že imeli nekaj takih zim, ki so bile navadno združene v nekaj zaporednih s snegom skromnih zim. Spomnimo se, denimo, decembra 2015, ko so bili celo na Kredarici brez snežne odeje. Vendar pri ohranjanju snežne odeje ni pomembna samo nadmorska višina, ampak tudi lega in orientacija. Prisojne lege so bolj izpostavljene, na osojnih pa se sneg obdrži dlje. Tudi izpostavljenost južnemu in jugozahodnemu vetru lahko ob nekaterih vremenskih tipih vpliva na obstojnost snežne odeje. Dejavnikov je torej več, tista smučišča, ki se nahajajo na legah z najslabšimi pogoji pa si lahko še vedno pomagajo z napravami za zasneževanje, ki se vedno bolj izpopolnjujejo. Danes lahko sneg naredijo že pri višji temperaturi, kot je bilo to možno pred desetletji. Vendar to stane in stvar investitorjev je, da ocenijo, kaj se jim splača. Obstojnost snežne odeje je možno podaljšati s različnimi aditivi, koliko je to za naravno okolje sprejemljivo, pa je že drugo vprašanje«, pojasni Cegnarjeva.
Slabo kaže
Podatki od leta 1961 dalje v Sloveniji kažejo, da se z višanjem temperature v hladni polovici leta višina snežne odeje zmanjšuje, v povprečju za državo od 10 do 20 odstotkov na desetletje. Zmanjšuje se tudi višina novega snega v pretežnem delu Slovenije, zmanjšanje najvišje snežne odeje pa je statistično značilno na severozahodu in skrajnem severovzhodu države. Tudi za pomlad velja, da se višina snežne odeje zmanjšuje, najbolj opazno v osrednji, severni in severozahodni Sloveniji. Povprečna temperatura zraka pozimi narašča, v povprečju se povprečna temperatura zviša za 0,25 °C na desetletje. Višina snežne odeje se v Sloveniji zmanjšuje, z izjemo Posočja in Slovenske Istre je trend zmanjševanja od 10 do 20 odstotkov na desetletje.
Kaj nam vse to pove? »Slovenija se bo v prihodnosti še naprej ogrevala. Do sredine tega stoletja se bo na letni ravni ogrela za 2 °C. Kakšna zima bo še lahko obilneje zasnežena, vendar bo takih zim v prihodnje vse manj. Poleg tega se bo še naprej krajšalo obdobje, ko bo tla po nižinah prekrivala snežna odeja. Zime s trajnejšo snežno odejo v nižjih legah bodo vse bolj redke. Podnebje se razvija v smer, da dolgoročno nižje ležeča smučišča nimajo prihodnosti,« zaključi sogovornica, ki perspektivo zimskošportnih centrov vidi v razvoju bogate raznovrstne ponudbe prek celega leta. Se bo slovenskim smučiščem uspelo obdržati kljub skrb vzbujajočim napovedim? To bo pokazal čas.
