Uporabljamo ga za gradnjo, za talne obloge in za pohištvo. V prostoru ustvari naravno vzdušje in individualnost. Vsak kos masivnega lesa je namreč unikaten, vsaka vrsta drevesa in posamezno drevo te vrste ima samosvoj videz.
Enkraten videz dajejo posameznemu kosu masivnega lesa barva, struktura in tekstura. Les javorja in breze je po navadi rumenobel, zelo homogen in fino strukturiran. Bukov les je nekoliko temnejši z odtenkom rdeče, a tudi fino strukturiran. Nasprotno ima hrastov les precej bolj rustikalen videz in je v barvah od svetlo sive do rdečkastorjave. Pohištvo ali talne obloge so zanimivega videza zaradi njegove barvne strukture. Les bora vsebuje notranji kontrast s svetlimi, skoraj medenimi toni in temnim vzorcem. Orehov les je še posebej zanimiv za izdelavo pohištva – črnorjavi deli tvorijo obliko oblaka in mu dajejo subtilen in zanimiv vzorec.
Razlike ne obstajajo le med posameznimi vrstami lesa; tudi med eno vrsto lesa so lahko velike razlike v videzu. Klimatski pogoji in prst, v katerih rastejo drevesa na različnih lokacijah, prav tako igrajo vlogo v videzu. Les ameriškega oreha je temnejši kot les evropskega in ima bolj homogen vzorec. Toda tudi naravna svetloba lahko spremeni videz lesa. Les akacije, na primer, ima na začetku svetlorjavo barvo, a sčasoma potemni v zlatorjavo. Zunanji deli hloda, ki so mlajši kot notranjost, so pogosto videti drugače – svetlejše kot notranjost, ki je temnejša. Ta kontrast je še posebej opazen pri lesu bora. Les z grčami, dobro vidno strukturo in z bogatim spektrom barv, ki tvorijo različne vzorce, izdelovalci pohištva pogosto opisujejo kot »divji«. Divji hrast, divji oreh in divja bukev niso prave vrste, ampak le etikete, ki se uporabljajo v pohištveni industriji.
Za več generacij in zdravo klimo
Vsakdo, ki izbere masivni les, je z nakupom pridobil več kot le strukturo in teksturo, ki jo je lesu dala narava. Masivni les pomeni trajnost. Pohištvo iz masivnega lesa lahko preprosto obnovimo, ko začne kazati prve znake obrabe. Glede na njegove karakteristike lahko površini lesa vdihnemo novo življenje že z lakom ali voskom in vse praske ali udrtine zlahka odstranimo z brusnim papirjem ali vlažno krpo in likalnikom. Vlažno krpo položimo na udrtino in pazljivo polikamo s parnim likalnikom, nastavljenim na nizko temperaturo. To povzroči, da se vlakna, ki so bila stisnjena navznoter, znova dvignejo in udrtina izgine.
Poleg dolge življenjske dobe pa uporaba masivnega lesa prispeva tudi k ohranjanju naravnih virov. Les je obnovljiv material in večinoma proizveden iz trajnostno upravljanih gozdov. Še več: ogljikov dioksid, ki povzroča podnebne spremembe in ki ga absorbira drevo v toku rasti, ostane shranjen v lesu tudi takrat, ko je predelan v pohištvo. Njegove odprte pore na površini pomenijo, da masivni les deluje kot filter zraka, saj absorbira polutante (onesnaževalce zraka) v domu tudi potem, ko je izdelan v pohištvo. Masivni les lahko absorbira ali oddaja vlago, odvisno od temperature prostora. Če je vlažnost v prostoru visoka, povleče vlago nase, kar ima pozitiven učinek na klimo v notranjih prostorih.
