Film Pr’Hostar je tako zasedel drugo mesto na lestvici najbolje gledanih slovenskih filmov vseh časov, saj si ga je do zdaj v slovenskih kinematografih ogledalo 200.265 ljudi. Po številu gledalcev je uspešnejši samo še mladinski film Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja, ki ga je v kinu videlo 208.646 gledalcev.
Ob današnji podelitvi nagrad - dveh velikih zlatih rol- smo se v ljubljanskem Koloseju pogovarjali s soavtorjem in igralcem v filmu Goranom Hrvaćaninom.
Ali vas je že kateri od slovenski filmskih ustvarjalcev prosil za nasvet, kako narediti film, ki bi bil dobro sprejet pri gledalcih?
Ni. Mislim, da ene še vedno 'buba'.
Ene še 'buba'?
Ene še 'buba', eni se pa čudijo. Sicer pa me predvsem novinarji sprašujete takšne stvari.
Na začetku so vas mediji povsem spregledali, potem pa se je vse kar nenadoma obrnilo. Čemu pripisujete ta preobrat?
Ne vem, ves naš obstanek je takšen. Smo na nek način tako radikalni, da ne vedo, kam bi nas dali. Imamo 'neke oglede', 'neki Youtube'. To pravijo oni, po vsem svetu pa je internet že prevladal nad televizijo. Pri nas se pa še kar pretvarjamo, da se to ni zgodilo, in zaradi tega jih po mojem 'buba', ker ta država ima veliko stvari, ki so same sebi namen, in kar bi rad povedal tem ljudem, je, da smo naredili film za ljudi in ljudje so se odzvali. Če pa delaš film za svoj 'gušt', za svoj hobi, da si sam sebi namen, potem pač česa takšnega ne moreš pričakovati.
Vas je presenetilo, da ste v kinoblagajne do zdaj prispevali več kot milijon evrov?
Mislim, da bi morali ljudem to malo bolj razložiti. Ker ljudje vidijo samo milijon in si me že predstavljajo v nekem ferrariju, kar sploh ni resnično.
Preberite tudi, kje se skriva recept za filmsko uspešnico Pr' Hostar. Kliknite tukaj!
Kaj bi jim morali bolj podrobno razložiti?
Da je to kinoblagajna, kar pomeni, da je to vse skupaj. Če je film zaslužil milijon evrov, gre takoj polovica, oziroma 60 odstotkov - sicer bi moralo biti 50 odstotkov za domače ustvarjalce, a se vsi ne držijo tega pravila - za kinopredvajalce. Se pravi, da ostane od milijona 40 odstotkov, kar je 400 tisoč. Ti se delijo še med distributerja, za razne stroške, kot je PR ipd. In kar ostane, ostane nam - ta znesek se razdeli med 30 ljudi. Torej pridemo do neke povprečne ali pa nekoliko nadpovprečne plače. Ampak meni je to v redu, da se razumemo.
V redu?
Denar je rezultat, na katerega nismo računali.
Ali zdaj gledate na vse skupaj kot na neko tekmo s filmom Gremo mi po svoje?
Ne le kot na tekmo s tem filmom, ampak kot na tekmo z vsemi filmi.
In kaj bi vam osebno pomenilo, če bi presegli število gledalcev, ki si je ogledalo film Gremo mi po svoje?
Trenutno nimam nobenega odgovora. Še vedno se mi zdi, da sanjamo. Preveč hitro se vse odvija … Ne vem, vesel bom.
V ponedeljek, 3. aprila, bo v kinematografih po Sloveniji potekal Pr'Hostar kino dan, ko si bodo vsi oboževalci gorenjskih gaunarjev to domačo filmsko senzacijo lahko ogledali še enkrat. Na svoj račun pa bodo prišli tudi zamudniki, ki jim od začetka predvajanja filma še ni uspelo zaviti v kino. Na ta dan bodo vstopnice za ogled v večini kinematografov po Sloveniji na voljo po simbolični ceni 1 evro.
Na kakšen način boste to unovčili?
Ne vem, kje in na kakšen način bi lahko ta rezultat unovčil. Zame tu ni prostora zaradi te naše radikalnosti: za televizijo smo malo preveč, MasterChef in Zvezde plešejo pa mi ne dišita. Kam lahko potem gremo? Mislim, da je vse, kar lahko naredimo to, da spet sami kaj naredimo, to je naša pot.
Kaj pa tujina?
Če nas kdo vzame, super, le da ne vem, kdo bi nas vzel. Po mojem bi v Hollywoodu lahko igral 'čefurja' ali pa Rusa Stanislava z nuklearno bombo ...
Vam zlate role kaj pomenijo?
Ne. To je predmet, ki naj bi te plasiral v šovbiznis. Kaj nam to pomaga, če nas je skoraj ves čas ignoriral. Morali smo priti do f... 200 tisoč ogledov, da so rekli: 'Aja, saj ti so pa nekaj naredili.' Največ mi pomeni reakcija ljudi. Največ je vredno to, da se ljudje smejejo, preden spregovoriš besedo. Nekateri se morajo truditi, da ljudi nasmejijo, jaz pa samo zobe pokažem.
