Zala Đurić Ribič je ena od 16 izvajalcev, ki se bodo potegovali za vstopnico v Kijev, kjer bo maja potekal izbor za pesem Evrovizije. Koreografijo za nastop je že sestavila, tudi obleko je že dala šivati. Zala se bo na Emi predstavila s skladbo Lalalatino, ki jo je napisala sama, zato ji je ne bo težko izvesti, saj bo res lahko izrazila tisto, kar sama čuti. To je tudi eden od razlogov, da pred nastopom nima nikakršne treme. »Delam samo to, kar imam rada. V bistvu se samo igram in uživam v tem, tako da se lahko nastopa samo veselim,« nam je povedala pevka, igralka in skladateljica, ki ji sicer tekmovanja v umetnosti niso všeč. »Na Emo sem se prijavila iz heca. Ko sem bila sprejeta, pa sem se tega zelo razveselila. Rekla sem si, da verjetno za tem že stoji nek vzrok,« pravi.
Takoj po Emi pa se bo mladenka vrnila v New York, saj mora končati študij igralstva. Kot pravi, je ta takšen, kot si ga sam narediš. »Jaz si naredim kar naporno, a še vseeno v mejah normale. Še vedno imam čas, da se umirim. Super je. Dovolj velika količina znanja in dovolj velika količina svobode – popolna uravnoteženost,« nam je dejala Zala. Domotožja nima. Z domačimi se namreč redno sliši, prav tako je v New Yorku dobila peščico zelo dobrih prijateljev. Sicer pa je za Zalo ves svet dom. »Če me kdo vpraša, od kod sem, rečem, da sem iz vesolja, mesta Ljubljana. Rojena sem v Ljubljani, svet pa je moj dom,« nam je za konec povedala 20-letnica.
