Marsikdo se odloči za bolj zdravo prehranjevanje z ekološko oziroma biodinamično pridelano hrano šele takrat, ko zboli. Še vedno velja pregovor, da je zdravstvene težave bolje preprečiti kakor lečiti, in se je pametno za tako življenjsko izbiro odločiti že prej. Ekološki pridelki imajo v povprečju veliko več zdravju koristnih bioaktivnih in drugih snovi, poleg tega pa – kar je zelo pomembno – če sodimo po slovenskih raziskavah, resnično ne vsebujejo ostankov pesticidov. O razlikah med različno pridelano hrano in o njenem vplivu na naše zdravje smo povprašali dva naša strokovnjaka.
»Glede kakovosti in vpliva na zdravje je najboljša izbira lastna ekološko pridelana hrana ali nakup ekoloških živil. Temu sledi integrirano pridelana hrana. Zlasti pri tej slovenskega porekla lahko pričakujemo manj ostankov pesticidov kot v zelenjavi, ki je naprodaj v trgovinah. Pri živilih živalskega izvora so prav tako prva izbira živila iz ekološke reje. Priporočam pozornost glede krmljenja živali, torej da izberemo jajca in mleko živali, ki niso bile krmljene z GSO, in meso ter mleko živali iz proste reje z izpusti in pašo,« pojasnjuje redna prof. dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Ekološka hrana vsebuje več bioaktivnih snovi
»Objavljenih je veliko več raziskav, ki nedvoumno dokazujejo prednosti ekoloških živil, kot takih, ki tega ne dokazujejo. Dokazana prednost ekoloških živil so med drugim večje količine zdravju koristnih bioaktivnih snovi. Baranski navaja, da ekološko pridelana hrana vsebuje od 20 do 40 odstotkov več polifenolov z antioksidativnim delovanjem, nekatera živila celo do 69 odstotkov več. Antioksidanti iz hrane lahko v našem telesu nevtralizirajo proste radikale, ki nenehno nastajajo v celicah našega telesa in povzročajo oksidacijo maščob, poškodujejo membrane celic in kvarijo genetski material. V ekoloških surovinah je nasploh v povprečju več zdravju koristnih bioaktivnih snovi, na primer fenolnih, vitamina C in E, betakarotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A, flavonoidov, likopena, luteina ter nekaterih mineralov. Zato lahko sklepamo, da ekološke surovine prispevajo k našemu zdravju večji delež kakor konvencionalno pridelana hrana. Manjše so tudi izgube pri pripravi živil, čvrstejša je tekstura mesa in tako naprej,« poudarja prof. dr. Martina Bavec.
V ekološki hrani je petkrat manj ostankov pesticidov
Prof. dr. Martina Bavec pravi, da dokaj pogosto pri primerjavi med različnimi oblikami pridelave hrane izpustijo analize na ostanke pesticidov, čeprav je to za večino porabnikov glavni razlog za nakup ekološkega živila. »Obremenjenost ekoloških živil z ostanki pesticidov je za 4- do 5-krat manjša kot pri konvencionalnih živilih, kar je potrdila tako imenovana metaanaliza in več kot 300 znanstvenih raziskav. V letu 2012 je bila v EU narejena primerjava med ostanki pesticidov v konvencionalnih in ekoloških pridelkih. Pokazala je, da je v vsakem drugem kupljenem konvencionalnem živilu ostanek vsaj enega pesticida, zelo pogosto pa jih je več. Pri tem je treba poudariti, da so v ekoloških živilih zelo majhne količine ostankov pesticidov oziroma so le v sledeh, in to zaradi uporabe agrokemikalij v preteklosti.«
Prednosti mesa ekološko vzrejenih živali
»Znanstvene raziskave, ki so jih opravili dr. Dominika Srednicka- -Tober z Univerze v Varšavi in sodelavci, so pokazale, da so koncentracije škodljivih nasičenih maščobnih kislin in mononenasičenih maščobnih kislin podobne oziroma manjše v ekoloških kot v konvencionalnih mesnih izdelkih.«
Zakaj izbrati ekološko kravje mleko?
»Raziskava iste skupine avtorjev je pokazala, da mleko živali iz ekološke reje v primerjavi s konvencionalnim v povprečju vsebuje za 7 odstotkov več polinenasičenih maščobnih kislin, za 56 odstotkov več polinenasicečenih maščobnih kislin n-3, za 69 odstotkov večjo koncentracijo α-linolenske kisline, za 57 odstotkov večjo koncentracijo dolgoverižnih maščobnih kislin n-3 in za 41 odstotkov več konjugirane linolenske kisline. To so pomembni razlogi za odločitev, da kupujemo mleko ekološko hranjenih živali in prihranimo pri nakupih prehranskih dopolnil z maščobnimi kislinami n-3.« pravi prof. dr. Martina Bavec.
Poznate razliko med jajci konvencionalno in ekološko rejenih kokoši nesnic?
Prof. dr. Martina Bavec: »Pri jajcih s šifro, ki se začne s številko 3, kokoši nesnice živijo v kletkah, razporejenih v več nadstropjih v hlevu, nikoli ne vidijo sonca in ne brskajo na prostem. Na enem kvadratnem metru je 13 živali oziroma še več, če so kletke v več etažah. Taka jajca so cenovno najugodnejša, v primerjavi z jajci iz talne reje brez kletk (šifra 2), z izpustom (šifra 1) oziroma z ekološko vzrejenimi kokošmi (šifra 0). V ekološki reji je največ do 6 kokoši nesnic na kvadratni meter, pri čemer morajo zagotoviti še za vsako žival 4 kvadratne metre zunanjih površin za pašo in brskanje. Žita so večinski del krmnih mešanic pri vseh oblikah reje perutnine. S tem, da morajo biti v ekološki reji ekološko pridelana, in tudi semena za pridelavo žit ne smejo biti gensko spremenjena. Pri drugih živilih živalskega porekla, naj bodo to meso, mleko, jajca, ribe in tako naprej, potrošniki ne vemo, kako so bile živali krmljene – z GSO ali brez njih. Poimenovanje »žitna jajca« je zavajanje, enako kot navedba »izpod planin«, saj kupci pričakujejo, da so se kokoši pasle zunaj, na travnikih pod planinami, ne pa da so bile zaprte v kletkah, v hlevih, lociranih blizu planin, vendar brez izhoda na prosto. Zato je pomembno, da potrošniki vedo, kaj pomeni prva številka na šifri jajca. Navajanje »s kmetije«, »domače« in podobno je tudi marsikdaj zavajajoče, saj kupec pričakuje, da so se kokoši pasle na dvorišču kmetije, da so bile krmljene z domačo krmo in ne z uvoženo gensko spremenjeno sojo iz Južne Amerike!«
Konvencionalna in ekološka reja piščancev brojlerjev
Prof. dr. Martina Bavec:»Konvencionalna reja živali je v Sloveniji še vedno prevladujoča. Med vsemi rejami je danes najintenzivnejša industrijska vzreja piščancev brojlerjev, ki lahko dosežejo težo 2 in več kilogramov že v dobrem mesecu, torej v 35 do 45 dneh. V hlevu se na majhnem prostoru minimalno gibljejo, jedo gensko spremenjene sojine tropine, preventivno pa jim že v krmo mešajo zdravila kokcidostatike. Na enem kvadratnem metru je lahko do 20 živali, težkih do 2 kilograma. To je vse kaj drugega, kot pričakuje večina potrošnikov glede oblike vzreje in kakovosti lokalnih živil. Meso je posledično sočno, mehko in – zelo poceni.
V ekološki reji piščancev je na kvadratni meter površine v fiksnih objektih največ 10 živali. Za vsakega piščanca mora biti na voljo 4 kvadratne metre zunanjih površin, ki so zasejane z rastlinjem in ponujajo živalim pašo in možnost brskanja najmanj eno tretjino njihovega življenja. Ekološka reja piščancev traja najmanj 81 dni. Med dvema turnusoma mora imeti ekološki rejec prazne prostore za izpust od 3 do 5 tednov, da se rastlinje lahko obraste.
Še največja razlika med ekološko in konvencionalno rejo je v krmi, pri ekološki reji je tudi krma p ridelana ekološko in ne vsebuje gensko spremenjenih komponent, ki so osnovna beljakovinska sestavina v konvencionalni reji. Prav tako v ekološki reji ne smejo preventivno uporabljati različnih zdravil – antibiotikov in kokcidistatikov – ter drugih umetnih pripomočkov za spodbujanje rasti, ki so v konvencionalni reji običajna praksa. Vse našteto je tudi glavni razlog za višje cene perutnine iz ekološke reje.«
