Tolikšno spodbujanje optimizma v zadnjih časih ni naključje. Svet je iz nas namreč naredil pesimiste (ki se mnogokrat zagovarjajo, da so realisti), ki iz bojazni, da bodo prizadeti in razočarani, raje že vnaprej predvidijo najtemnejše scenarije kakršnih koli okoliščin. Psihološko je pesimizem neke vrste obrambni mehanizem. Če svoja pričakovanja dovolj znižamo, nas slab razplet ne bo dotolkel, oziroma parafrazirano slovensko pregovorno: če ne letamo dovolj visoko, nas tudi padec ne bo poškodoval. A čeprav se morda zdi, da s takšnim pogledom na svet varujemo sami sebe, raziskave kažejo, da nas tovrstni obrambni mehanizem kar precej stane. Stane nas novih izkušenj, novih spoznanj, novih prijateljev in dolgoročno tudi sreče in zdravja.
Optimistom gre bolje
Da poveličevanje optimizma ni zgolj novodobno natolcevanje, dokazujejo tudi mnoge študije, ki generalno ugotavljajo, da so optimistični ljudje v življenju veliko bolj srečni, zadovoljni in uspešni na vseh področjih – tako v službi kot v šoli, pri športih in odnosih vseh vrst. Veliko redkeje so izpostavljeni depresiji, zaslužijo več denarja in so uspešnejši v zakonih. Poleg tega dokazi kažejo, da optimisti živijo dlje. Nizozemska študija je namreč pokazala, da pesimisti nasploh (ne samo zaradi srčno-žilnih bolezni) umirajo prej kot optimisti, pesimizem pa je celo povezan z razvojem demence. Seveda je povsem normalno, da vsak od nas ne more biti vedno optimist ali pesimist, da gre pravzaprav za dva nasprotna pola, ki sta sestavni del naših življenj in izkušenj. A kot kažejo raziskave, je za blagodejne učinke optimizma dovolj že to, da ste pretežni del življenja na optimistični strani. In da postanete optimist, je dovolj le nekaj drobnih sprememb.
Ne trudite se biti srečni
V eni od raziskav, ki se je ukvarjala z optimizmom pri ljudeh, so ljudi skušali spraviti v dobro voljo s poslušanjem klasične glasbe. Izkazalo se je, da je glasba v boljšo voljo spravila zgolj tiste, ki so se ji dejansko prepustili, tisti pa, ki so se ves čas osredotočali na izboljšanje volje in bili ves čas v pričakovanju, razpoloženja niso izboljšali. Iz tega sledi preprosto spoznanje, da se za srečo ne smemo truditi, če želimo biti zares srečni. Študije kažejo, da je tudi samoocenjevanje in merjenje lastne sreče lahko enako škodljivo. Če se ves čas sprašujemo, ali smo srečni in ali se že počutimo bolje, nas to lahko zapelje v spiralo pesimizma. Veliko boljši recept za srečo je zaposlenost. Kadar smo zaposleni z nečim – čimer koli –, se izognemo premlevanju in tuhtanju o svoji sreči in zadovoljstvu, kar je najljubši konjiček pesimistov. Ta uničevalni vzorec nenehnega premlevanja dejanj in okoliščin nas potegne v vse globlje negativno stanje – nikoli nimamo samo slabega dne, ampak s premlevanjem slab dan postane kar slabo življenje, mi pa slabi ljudje. Tako tudi najmanjše težave postanejo najtežje preizkušnje v življenju, ob razpredanju in analiziranju teh pa preprosto ni časa in prostora za rešitve. Če se torej zalotite pri poglabljanju v začarani krog seciranja malenkostnih spodrsljajev, najdite zaposlitev, ki vas bo odvrnila od tega, pa naj bo to zgolj branje, poslušanje glasbe ali športna aktivnost.
Predstavljajte si konec sveta
Pretirano analiziranje je samo ena od poti v pesimizem, druga pa je pretiravanje, in to kar do točke katastrofe. Kadar začnemo iz muhe delati slona, se kmalu zgodi, da povsem nedolžne stvari, kot je ta, da želi direktor naslednji dan z nami imeti sestanek, postanejo pot v pogubo. S pretiravanjem sestanek ni samo sestanek, ampak začetek vaše odpovedi, bankrota, nato brezdomnosti in tako naprej do vašega osebnega konca. Takšno katastrofalno dojemanje okoliščin je pot v pesimistično pogubo, ki vas kaj kmalu začne ovirati pri življenjskem napredku. Če začnete pretiravati, potem se tega lahko rešite tako, da pretiravate do skrajnosti, svetujejo psihologi. Pretiravajte do skrajne skrajnosti – predstavljajte si, kako morate živeti na cesti in za kosilo loviti veverice, da lahko preživite. Ali še huje. Na neki točki skrajnosti boste preprosto sami prišli do spoznanja, da ste že povsem zabredli. Ker se vam bo katastrofalna podoba zdela že povsem absurdna. Na tej točki se nato obrnite in začnite potencirati v drugo smer. Kaj pa, če direktor želi sestanek z vami, ker vam hoče ponuditi boljše delovno mesto ali povišico? Kam vse lahko vodi to?
Po iščite krivca
Pesimist in optimist se na pozitivne in negativne izkušnje v življenju odzivata povsem nasprotno. Pesimist bo za pozitivne izkušnje rekel, da je pač trenutno imel srečo, pri negativnih pa bo za slab rezultat krivil sebe. Optimist na drugi strani pa bo znal zmage pripisati sebi, za poraze pa bo vedno znal najti vzrok ali krivca. Če torej optimist ne dobi službe, za katero se poteguje, to ni zato, ker je on slab in ni dovolj usposobljen, ampak preprosto zato, ker je bil drug boljši. Tak pojasnjevalni sistem pojasnjuje, zakaj so optimisti v življenju uspešnejši in srečnejši. Navsezadnje se je veliko lažje dodatno izobraževati, če smo prepričani, da je konkurenca na trgu dela močnejša, kot pa če smo prepričani, da preprosto nismo dovolj dobri. Zato je pomembno, da v ključnih trenutkih znamo poiskati vzrok ali krivca za uspeh zunaj sebe. Tako bomo sebe veliko lažje izpopolnili in se pobrali.
Po skusite ponovno … in še enkrat
Zgoraj navedena razlika med optimistom in pesimistom je tudi razlog, zakaj so optimisti veliko bolj vztrajni. Ker so prepričani, da niso nesposobni, si prizadevajo, da bi se izpopolnili, zato poskušajo in poskušajo, dokler jim ne uspe. Pesimisti na drugi strani zaradi prepričanja o lastni nesposobnosti in nezmožnosti po prvih nekaj poskusih preprosto odnehajo. Študije kažejo, da so optimisti veliko bolj vztrajni in vzdržljivi kot pesimisti, kar je tudi ključ do njihovega uspeha. Raziskave prav tako kažejo, da je v znanem reku pretvarjaj se, dokler ti ne uspe kar precej resnice, kar pomeni, da že samo pretvarjanje, da smo bolj optimistični, kot smo v resnici, lahko sčasoma iz nas naredi optimiste. Če torej obupujete, ker pesimistično verjamete, da niste dovolj dobri, se pretvarjajte, da ste optimist, ki ima neomajno voljo za nešteto novih poskusov. Z vsakim naslednjim poskusom boste bolj optimistični in naposled postali optimist, ker vam bo končno uspelo.
