ManuElla, lanska Evrovizija ti je spremenila življenje. Če se ne motim, je Stockholm tvoj novi dom, drži?
ManuElla pravi, da je na severu glasba spoštovana in glasbenik cenjen.
Evrovizija mi je še kako spremenila življenje oziroma, še bolje rečeno, pospešila je pot do uresničitve mojih želja. Da, res je, pred kratkim sem se preselila v Stockholm, tako »čisto zares«. Mesto me je navdušilo že med Evrovizijo samo, še posebej pa poleti, ko sem se nekajkrat vrnila zaradi nastopov in že takrat začutila, da je to pravo okolje zame, za ustvarjanje, nastopanje in življenje nasploh.
Kaj je bilo tisto, kar te je prepričalo, da se preseliš na sever? Notranji klic, sprememba življenjskega stila, posel ali preprosto glasba?
Z zgornjimi navedbami si zajel vse glavne razloge. Ne gre samo za standard, predvsem gre za moje dobro počutje tukaj ter seveda obilo možnosti, ki jih Švedska ponuja nam, glasbenikom. Sama sem od nekdaj želela živeti in ustvarjati v velikem mestu, tako me je usoda zdaj pripeljala na pravo mesto.
Pravi, da najbolj pogreša družino in svojega pudeljčka Guccija, ki je za zdaj še doma.
Če primerjava življenje med Slovenijo in Švedsko, katere so bistvene razlike, če sploh so?
Prva stvar, ki jo takoj občutiš, so zelo visoke cene, precej višje kot pri nas. Je pa seveda tudi standard veliko višji, ljudje so zato zadovoljni in prijaznost čutiš res na vsakem koraku. Tukaj so ljudje kljub pestrosti, ki je značilna za velika mesta, tudi veliko bolj umirjeni. Mesto je zelo urejeno, sama živim na otoku nedaleč od samega centra. Le nekaj minut z javnim prevozom me loči od njega, promet je izredno natančen in urejen. Predvsem pa me tukaj navdušujejo tehnične inovacije v vsakdanjem življenju.
Kaj pa ljudje? Pri nas, v Sloveniji, se vsi ukvarjajo z vsemi.
Presenečena sem, tega namreč nisem vajena, da so tukaj ljudje res pripravljeni pomagati, seveda brezpogojno. Prav nič hladni niso, kot bi si za severnjake lahko mislili. Tukaj ni občutka, da bi se ljudje po nepotrebnem ukvarjali s tabo, in to je res nekaj lepega! Verjetno se Slovenci med sabo preveč poznamo in si jemljemo pravico soditi drug o drugem, pa čeprav so to največkrat samo naše predstave.
In za konec ne moreva mimo kulinarike; kaj si najraje privoščiš?
Že zdaj pogrešam domačo kuhinjo. Naša kulinarika je res bogata … Mami že piše seznam jedi, da jih bo pripravljala, kadar pridem na obisk … Je pa tudi tukaj hrana zelo okusna, predvsem obožujem morske jedi, malo manj pa sem naklonjena rdečemu mesu, ki je tukaj pogosto na jedilniku, še posebno pozimi. Spoznala sem tudi značilno švedsko sladico, imenovano semla, ki jo praznično pripravljajo le do februarja. Meni je zelo všeč, spominja me na naše princeske, a je vseeno drugačna. No, sem se pa seveda že pred odhodom dobro oborožila in v kovčke spravila vse tisto »najnujnejše«, na primer domače bučno olje, kavo, domači čaj in žajbelj.
