Estrada

Kaj vse mažemo nase!

Petra Arula, Bodi zdrava
18. 1. 2017, 11.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Bi jedli rakotvorne spojine, dražilce hormonov in alergene? Zakaj jih potem uporabljate za nego in lepotičenje?

Naučite se brati sestavine na oznakah kozmetičnih izdelkov – ko vam bo to prešlo v kri, tako kot pri izbiri ustreznih živil za vas in vašo družino, bo postalo le še rutina. Ker pač ne nameravate mazati nase rakotvornih, nevrotoksičnih snovi in dražilcev hormonov. Gremo kar po abecedi.

BHA in BHT (potencialna kancerogena)

Konzervansa, ki pogosto podaljšujeta življenjsko dobo losjonov za telo, ličil in mil.

Povzročita lahko alergijske reakcije na koži. BHA je obenem hormonski motilec, ki oponaša naravno delovanje estrogena, njegova uporaba lahko poveča tveganje za raka na dojkah ali jajčnikih.

Benzoil peroksid

Grobo protibakterijsko sredstvo, ki se uporablja predvsem v izdelkih za nego mastne kože in odpravljanje mozoljev.

Lahko izsuši kožo in povzroči pordelost, srbenje in otekanje. Občutljivim ljudem lahko povzroči mehurje.

Ciklopenta siloksani, ciklotetrasiloksani, cikloheksasiloksani in ciklometikon

Spojine na osnovi silikona, ki se uporabljajo v losjonih in kremah, da imamo boljši občutek na koži. Siloksani namreč omogočajo lažji nanos izdelkov in na površini naredijo plast, zaradi katere je koža za nekaj časa na otip bolj gladka.

Nekateri siloksani so lahko hormonski motilci, torej so potencialno rakotvorni.

Diazolidinil urea

Umetni konzervans za podaljševanje življenjske dobe kozmetičnih izdelkov.

Tudi v manjših odmerkih lahko draži oči in kožo ter sproža alergije.

Sprošča formaldehid, njegovi hlapi so v večjih odmerkih rakotvorni.

Dibutil ftalat

To topilo in plastifikator pogosto najdemo v parfumih in lakih za nohte.

Povzroča lahko razvojne in reproduktivne okvare. Strupen je za jetra in ledvice.

Imidazolidinil urea

Umetni konzervans za podaljševanje življenjske dobe kozmetičnih izdelkov.

Tudi v manjših odmerkih lahko draži oči in kožo ter sproža alergije.

Sprošča formaldehid, njegovi hlapi so v večjih odmerkih rakotvorni.

Izopropanol

Topilo, ki povečuje absorpcijo, s čimer omogoči, da druge snovi prodrejo globlje v kožo. Najdemo ga v ličilih, šamponih, sredstvih za vlaženje kože in lakih za nohte.

Je nevrotoksičen, suši ali draži kožo in je strupen za jetra.

Kopolimer PVP/VA

Snov, podobna plastiki, ki omogoča, da se izdelek prilepi na kožo ali da lasje ohranijo pričesko. Najdemo ga v sredstvih za oblikovanje pričesk, ličilih, zobnih kremah, izdelkih za porjavitev, kremah za kožo.

Občutljivim ljudem lahko vdihavanje drobcev te plastiki podobne snovi poškoduje pljuča. Pri lokalni uporabi lahko prepreči dihanje kože.

Kvaternium 15

Umetni konzervans za podaljševanje življenjske dobe kozmetičnih izdelkov.

Tudi v manjših odmerkih lahko draži oči in kožo ter sproža alergije.

Sprošča formaldehid, njegovi hlapi so v večjih odmerkih rakotvorni.

MIT (metilkloroizotiazolinon)

Konzervans, ki ga dodajajo za daljšo dobo večine toaletnih in kozmetičnih izdelkov.

Povzročil je epidemijo kožnih reakcij, zaradi česar so dermatologi zahtevali, da ga odstranijo iz toaletnih in kozmetičnih izdelkov. Je tudi nevrotoksin in potencialni kancerogen.

MDM hidantonin

Umetni konzervans za podaljševanje življenjske dobe kozmetičnih izdelkov.

Tudi v manjših odmerkih lahko draži oči in kožo ter sproža alergije.

Sprošča formaldehid, njegovi hlapi so v večjih odmerkih rakotvorni.

Natrijev Hidroksimetilglicinat

Umetni konzervans za podaljševanje življenjske dobe kozmetičnih izdelkov.

Tudi v manjših odmerkih lahko draži oči in kožo ter sproža alergije.

Sprošča formaldehid, njegovi hlapi so v večjih odmerkih rakotvorni.

Natrijev lavril ali natrijev lavret sulfat

Oba detergenta in penilca najdemo v šamponih, tekočih milih za telo in zobnih kremah.

Povzročita lahko draženje oči, luskavost lasišča (ki je podobna prhljaju), kožni izpuščaj in alergijske reakcije. Natrijev lavret sulfat je lahko okužen s rakotvornimi 1,4-dioksanom.

Parabeni (kot so metilparaben, propilparaben, butilparaben, etilparaben)

Najpogosteje uporabljeni konzervansi v kozmetični industriji – najdemo jih v šamponih, gelih za prhanje, ličilih, losjonih, luščilnih sredstvih, tonikih.

Koža jih zlahka absorbira, ker posnemajo hormon estrogen, so jih našli v vzorcih tumorjev na dojki.

Povzročijo lahko tudi alergijske reakcije in kožni izpuščaj.

Petrolatum (naftni žele)

Derivat mineralnega olja ima mehčalne lastnosti, na koži naredi zaščitni sloj. Najdemo ga v rdečilih in balzamih za ustnice, sredstvih za vlaženje kože, depilacijskih sredstvih, dezodorantih in izdelkih za nego las.

Moti telesu lasten naravni vlažilni mehanizem ter sčasoma povzroča izsušenost in razpokanost kože.

Propilen glikol, PEG (polietilen glikol), PPG (polipropilen glikol)

Te kombinacije sintetičnih naftnih derivatov najdemo v milih, ličilih, depilacijskih izdelkih, vlažilnih izdelkih, dezodorantih, da izdelki ohranijo vlago. Omogočijo tudi globlje prodiranje drugih snovi v kožo.

Povzročajo alergijske reakcije, koprivnico in dermatitis.

Spojine PEG so lahko kontaminirane s rakotvornim 1,4-dioksanom.

Parfum

Približno 95 odstotkov dišav v toaletnih izdelkih in kozmetiki ima za osnovo naftne derivate iz več deset ločenih sestavin.

Parfumi so nevrotoksični in lahko povzročajo glavobole, nihanja razpoloženja, depresijo, omotico in draženje kože. Zelo pogosto sprožajo tudi astmatične napade.

Sintetična barvila (številke s pripono CI )

Barva, dodana večini toaletnih in kozmetičnih izdelkov.

Številna sintetična barvila so rakotvorna. Izjema so barvila iz mineralne osnove.

Tekoči parafin (mineralno olje)

Omogoča lažji nanos izdelkov na koži in naredi zaščitni sloj, ki preprečuje izgubo vlage. Je zelo poceni, zato ga najdemo v kremah za obraz, ličilih, losjonih in oljih za nego dojenčkove kože.

Moti telesu lasten naravni vlažilni mehanizem ter sčasoma povzroča izsušenost in razpokanost kože.

Triklosan

Protibakterijska snov, ki se zlahka vpije v kožo in jo pogosto najdemo v izdelkih proti znojenju, sredstvih za razkuževanje rok in čiščenje obraza ter zobnih kremah.

Je hormonski motilec. Povezujejo ga tudi s povzročanjem odpornosti proti antibiotikom širokega spektra.

Zamenjave

V naravi najdemo več kot dovolj zamenjav za strupene snovi, ki nam le škodujejo.

  • Benzoil peroksid naj zamenja olje čajevca ali čajne mirte, limonske trave in grenivke ter sladkorne spojine.
  • Parabene lahko nadomestita vitamina E in C.
  • Parfum zlahka nadomestijo eterična olja in cvetlični izdelki, ki imajo še več različnih funkcij, ki delujejo v prid naši koži in zdravju.
  • PEG in druge emulgatorje lahko zamenjajo ksantan gumi, kutinovo seme, riževi otrobi in rastlinski voski.
  • Propilen glikol, PEG in PPG naj zamenjajo rastlinski glicerin, lecitin in pantenol.
  • Sintetična barvila naj zamenjajo barvila na mineralni osnovi (označena so s CI 75 ali CI 77).
  • Tekoči parafin, petrolatum in siloksane naj nadomestijo kokosovo, jojobino, avokadovo ali mandljevo olje, olje mareličnih jedrc ali šipkovih semen in karitejevo maslo.
  • Triklosan naj nadomesti eterično olje čajevca oziroma čajne mirte in timijana, izvleček grenivkinih pešk ali grenke pomaranče.