Odkrito in brez sramu lahko priznamo, da smo se vsi že spoprijemali s prebavnimi težavami, ki jim nismo znali pojasniti vzroka. Driska in vetrovi kar nenadno. Čeprav smo pozorni na to, da ne zaužijemo preveč hrane, ki je značilno kriva za omenjene posledice – pretirano vlakninska ali mlečna hrana. No, naslednjič, ko se boste spet spoprijemali s temi težavami, še enkrat dobro in nekoliko poglobljeno pomislite, kaj ste zaužili skozi dan. V marsikaterih predelanih živilih se namreč skriva kar nekaj vsiljivcev, ki znajo napraviti zmedo v vašem črevesju in povzročajo drisko. Bodite pripravljeni, če na deklaraciji opazite katero od naslednjih sestavin.
Sladkorni alkoholi
Kljub imenu niso zares alkoholi, ampak kemijske substance, ki služijo kot umetna sladila. Gre za laboratorijsko izpopolnjene ogljikove hidrate, ki imajo manj kalorij kot sladkor in ne vplivajo toliko na dvig ravni sladkorja v krvi. Navadno jih najdemo v izdelkih, ki so označeni s krilaticami manj sladkorja ali brez dodanega sladkorja. Najpogostejša sladkorna alkohola, ki ju najdemo v živilih, sta maltitol in sorbitol, ki imata odvajalne učinke. Zanju so značilni prebavni simptomi, kot so napihnjenost ter razdražljivo črevo in želodec. Razlog za to je precej preprost: naša telesa so narejena za prebavo pravega sladkorja, ne umetnega. Težave pri prebavljanju tako nastanejo zato, ker sladkornih alkoholov nekateri preprosto ne morejo prebaviti.
Umetno pridobljene maščobe
Te maščobe prav tako kot umetna sladila na naše telo delujejo odvajalno, ker jih človeška telesa preprosto ne morejo prebaviti. Gre za maščobe, ki jih navadno najdemo v izdelkih, ki se ponašajo s tem, da vsebujejo manj maščob. Spet gre za neki laboratorijsko spremenjen nadomestek maščob, ki pa je po okusu veliko manj zadovoljujoč kot izdelek s pravo maščobo, zato pri uživanju izdelkov s takšno maščobo obstaja nevarnost, da jih zaužijemo veliko več ali pa v nas sprožijo slo po še dodatni hrani. Kar nas seveda zapelje v začaran krog prebavnih težav. Najbolj pozorni na te vsiljivce morate biti pri izdelkih, ki bi po vaši zdravi logiki morali vsebovati precej maščobe, a na njih piše, da so lahki ali z manj maščobe. Denimo razni čipsi, ocvrti krompirčki, pecivo in podobno.
Guar gumi in ksantan gumi
Gumiji se v hrano in zdravila dodajajo za čvrstost, pogosto pa se v hrano dodajajo tudi kot nadomestek glutena. Oba gumija sta visokovlakninska, saj guar gumi pridobivajo iz vrste fižola, ksantan gumi pa je derivat bodisi koruze ali soje. Čeprav so visokovlakninska živila ključnega pomena za uravnoteženo prebavo, pa imajo v večjih količinah lahko ravno nasproten učinek – lahko povzročijo prebavne težave. In živila, ki vsebujejo velik delež omenjenih gumijev, povzročajo napihnjenost, vetrove in drisko.
Karagenan
Tudi to je aditiv v hrani, ki skrbi za čvrstost in zgostitev v nekaterih mlečnih izdelkih in sirih, najpogosteje pa ga najdemo kot dodatek mandljevemu mleku. Pridobivajo ga iz alg in morske trave, nekatere raziskave pa kažejo, da naj bi karagenan imel odvajalni učinek v našem telesu. Pri čezmernem uživanju naj bi v črevesje vsrkaval več vode, kar naj bi zrahljalo in razredčilo blato. Podoben učinek imajo tudi odvajala.
Vitamin C
Saj ni res, pa je! Če zaužijete preveč vitamina C, ga vaše telo ne more absorbirati, posledično pa to povzroči tudi hitrejše praznjenje želodca, kar spodbuja krče, slabost in drisko. Čezmerno uživanje vitamina C je zlasti prisotno v zimskih mesecih, ko se skušamo z večjim vnosom obvarovati prehladov in bolezni. Kljub zimskim mesecem in nevarnosti prehlada je treba vedno skrbeti, da ne presežemo dnevno priporočene količine katerega koli hranila.
