Odpotoval je v New York in s tem naredil prve korake k uresničitvi svojih sanj – postati profesionalni igralec in ustvarjati v državi, ki slovi po svetovno znani filmski industriji.
Bojanu je pri avdiciji za akademijo pomagala mentorica, igralka Snježana Martinović, ki je pomagala že številnim bodočim igralcem, da so bili sprejeti na najprestižnejše igralske šole po svetu. Po nasvet se nanjo obrne tudi zdaj.
Zato o študiju na AGRFT sploh ni razmišljal. »Menim, da bi bile s študijem na AGRFT moje želje omejene, saj naša država žal ne omogoča razvoja na področju filmskega ustvarjanja,« nam je povedal Bojan. Velenjčana sicer igra in delo pred kamerami in objektivi veselita že od mladih nog. »Že kot otrok sem sanjal o tem, da postanem profesionalni igralec. Sprva nisem vedel, kako se lotiti vsega skupaj. Prijavil sem se na izbor za mistra Slovenije, ki je predstavljal odskočno desko v umetniškem ustvarjanju. Tako sem pridobival izkušnje z delom pred objektivi, javnim nastopanjem … Kljub temu je delček mene vselej hrepenel po nečem več, po uresničitvi otroških sanj, po tem, da postanem igralec. Vedel sem, da mi to lahko omogoči zgolj tujina in usmerjeno šolanje. Tako sem se odločil, da se prijavim na avdicijo (sprejemne izpite) za sprejem na AADA (American Academy of Dramatic Arts). To sem uspešno prestal in bil povabljen na študij v New York,« nam je razkril Bojan, ki na akademiji študira slab mesec dni.
Njegov vsakdan zaznamuje šola
Študij Radusinoviću jemlje levji delež časa. Pouk se namreč začne okoli 9. ure in traja vse do poznih popoldanskih ur. Ko zaključi šolo, pa sledijo učenje in domače naloge, kar vključuje tudi branje številnih dramskih del in knjig. Če mu ob vsem tem le ostane kaj prostega časa, ga prebije v fitnesu. Vikende, ki so prosti pouka, nameni utrjevanju predelane snovi med tednom in pripravljanju na morebitne preizkuse znanja.
V New Yorku je življenje bistveno drugačno
Bojan meni, da je vsaka vloga, ki je dodeljena igralcu, edinstvena in zanj predstavlja določen izziv. Se pa dosti bolj vidi v vlogah, ki odražajo tragiko današnjega sveta, in v likih melanholičnih oseb.
Bojanu je bilo v New Yorku sprva izjemno težko. »Evropski standardi in način življenja izredno odstopajo od ameriških. Dosti stvari, ki so pri nas samoumevne, tu ni. Življenje samo je izredno drago, zato sem sprva doživel šok. Zaradi zelo drage hrane, stanovanja in šolnine sem že mislil, da študij tukaj ne bo mogoč, ampak pozneje, ko mesto bolje spoznaš, vidiš, da se da določene stvari najti tudi ceneje. Prav tako je v samem New Yorku z vidika varnosti izredno pomembno, v katerem predelu živiš. Menim, da New York marsikomu ne bi bil všeč. Res moraš imeti željo po življenju v velikem mestu,« nam je dejal Bojan, ki bo v New Yorku bival še vsaj do sredine naslednjega leta – do zaključka študija in podelitve diplome. Nato se bo podal v lov na avdicije. Za zdaj namreč nanje ne hodi, saj mu študentski vizum tega ne omogoča, pa tudi če bi mu, tega ne bi mogel početi zaradi natrpanega urnika.
Želi si posneti filmsko uspešnico
Njegove igralske ambicije so bolj osredotočene na udejstvovanje v filmih kot v gledališčih. »Želim si, da bi lahko nekega dne sodeloval z znanimi igralci in posnel tudi kakšno filmsko uspešnico. Ob morebitnem uspehu pa bi želel, da moja zgodba prepriča sanj željno mladino, naj nikoli ne odneha slediti svojim željam in sanjam, pa čeprav je na poti do njihove uresničitve veliko ovir, zavistnih ljudi in padcev,« mladim na srce polaga Bojan.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
