Brez skrbi, ne govorimo o drastičnih spremembah. Ni vam treba splezati na Himalajo ali se naučiti izvajati trojne salte. Čisto majhni koraki so potrebni, da se boste v tem letu v svoji koži počutili (še) bolje kot doslej.
Opustiti stare navade ni preprosto, najsi gre za grizenje nohtov, polnočne prigrizke, kajenje ali kaj četrtega. Ljudje smo pogosto sužnji svojih navad in potrebujemo jekleno voljo, da z njimi prenehamo. A morda je slabo razvado, ki nam je postala navada, najlažje nadomestiti z novo, po možnosti takšno, ki nam celo koristi. Splošno sprejeto je, da mora človek neko dejavnost ponavljati 21 dni, da mu ta preide v navado in se je postopoma začne lotevati avtomatično, ne da bi se moral na to posebej opominjati. Zato boste ob začetnem sledenju našim predlogom morda potrebovali nekaj časa in discipline, da vam zlezejo pod kožo. Ko pa jih boste enkrat ponotranjili, boste spoznali, da je bila to najboljša naložba v vašo dobro počutje. S temi navadami lahko naredite največ za svoje zdravje.
Meditirajte
Meditacija ni nič drugega kot posvečanje samemu sebi, obračanje navznoter in sproščanje. Vsak jo lahko izvaja, obstaja pa kar nekaj načinov, kako se je lahko lotimo. V prvi vrsti si je treba zanjo vzeti čas, zadošča že od 10 do 20 minut dnevno, najbolje zjutraj, da sveže in umirjeno začnemo dan, ali pa zvečer, da umirimo misli in lažje zaspimo. Pri tem ni nujno, da sedite po turško, kot to navadno vidimo po televiziji ali na slikah. Če vam je udobneje, se lahko uležete na ravno podlago ali pa sedite normalno z vzravnano hrbtenico in glavo ter nogami na tleh. Kazalec in prstanec sklenete v krog, lahko pa k temu krogu pridružite še sredinca na obeh rokah. Če še nikoli niste meditirali, preizkusite različne pristope, da boste lažje ugotovili, kateri vam najbolj ustreza. Lahko na primer zaprete oči in najprej pomislite na vse, kar vas teži, nato pa z dihom vse skrbi počasi in postopoma izdihnete in pri tem poskusite začutiti, kako vas skrbi dejansko zapuščajo, namesto njih pa se v vas porajajo in rasejo hvaležnost, veselje, dobra volja, ljubezen do sebe in drugih. Ob koncu meditacije si povejte, da bo danes čudovit dan, in se že vnaprej zahvalite za vse dobro, kar se vam bo zgodilo.
Drugi način meditacije je vizualizacija. Pri tej vrsti meditacije se sproščate tako, da si predstavljate, da sedite ob oceanu, ki bo odnesel vse vaše skrbi in vas navdal z radostjo. Lahko si predstavljate slap, reko, sprehod po gozdu, lahko si predstavljate, da ste ptica, ki svobodno leta po zraku, karkoli vas pač sprošča. Pri tem umirjeno in globoko dihajte.
Tretji način meditacije pa je za začetnike najtežji, a zelo obetaven, kajti pri tem odmislimo vse (torej ne mislimo na nič) in se osredotočimo zgolj na svoj dih. Ne bodite razočarani, če vam misli ob prvem poskusu ne bo uspelo odgnati ali vam bodo uhajale kam drugam. Vztrajnost je pot do uspeha. Če pa potrebujete še dodatno motivacijo, vam lahko prišepnemo, da študije vedno znova dokazujejo, da meditacija pripomore k zmanjšanju bolečin in odpravlja stres. Vendar meditacija ni samo sprostitvena tehnika, kot tudi ni zgolj način, s katerim si pomagamo očistiti misli, pač pa je tudi praksa, ki nas nauči pozornosti, prisotnosti v trenutku. Meditacija nas vabi na srečanje s sabo, prav takšnimi, kot smo, in nas ob tem uči sprejemanja, potrpežljivosti in prijaznosti. Če temu ni vredno posvetiti nekaj minut na dan, potem ne vemo, čemu je.
Hodite peš
Ste si tudi letos zadali, da boste več in bolj redno telovadili? Seveda vas k temu spodbujamo in navijamo za vas, vseeno pa naj bo za vas letos sveto vsaj eno pravilo: dvigala prepovedana. Tudi če se vam kakšen dan res ne bo dalo telovaditi, se strogo držite te zapovedi in namesto dvigal uporabljajte stopnice. S takšnimi vsakodnevnimi mini vajami lahko nadomestite obisk fitnesa, sploh če se hoje po stopnicah lotite v obliki visoko intenzivnega intervalnega treninga. Za visoko intenzivni intervalni trening, ki vam bo vzel zgolj 10 minut, potrebujete le stopnice, po katerih boste hodili ali tekli do vrha, kolikor hitro lahko, se nekoliko počasneje vrnili nazaj do najnižje stopnice in potem to trikrat ponovili. Kakšen dan lahko omenjeno vadbo nadomestite s sklecami ali počepi, ki jih poskušate v eni minuti narediti največ, kar jih lahko. Ali pa poskusite v eni minuti čim večkrat preskočiti kolebnico ali zdržati v položaju deske in to trikrat ponovite. Vse to so hitre in nadvse učinkovite vaje, ki vam preprosto ne dovolijo izgovora, da zanje nimate časa, učinek pa bo viden že, če jih boste izvajali vsaj trikrat na teden. Poleg tega so koristne za kardiovaskularni sistem, nas hitro spravijo v dobro kondicijo in pomagajo stopiti kakšen odvečen kilogram.
Oreščki in voda vedno v torbi
Huda lakota, ki nas preseneti sredi popoldneva, je nekaj najslabšega, kar se nam lahko zgodi. Takrat postane naša primarna namera, da se nahranimo, in pri tem nam ni mar, ali je hrana, ki jo izberemo, zdrava ali ne. Najpogosteje tako nepremišljeno posežemo po hitri hrani in sladkarijah, požrtijo pa obžalujemo že v naslednjih minutah. Ko smo močno lačni, od sebe pač ne moremo pričakovati treznega razmišljanja, zato se je treba problema lotiti drugače. Najboljše bi bilo, če bi svoje obroke načrtovali, ker pa nam, roko na srce, za to prevelikokrat zmanjka časa, bo zadoščalo že, če bomo imeli s sabo na zalogi vedno pest oreščkov, ki so zdravi in hitro nasitijo, ter kozarec vode, da bo telo lažje funkcioniralo skozi ves dan. Če zaradi obilice dela pozabljate na obroke, si po potrebi nastavite alarm, ki vas bo opomnil, da je čas za obrok. Če želite ohraniti normalno raven sladkorja v krvi, čas med dvema obrokoma nikakor ne sme biti daljši kot štiri ure. Kadar vam raven sladkorja pade, postanete utrujeni, pade vam koncentracija in še bi lahko naštevali, zato je to zadnje, kar si želite. Poleg oreščkov in zdravih maščob vam bodo do naslednjega obroka pomagale zdržati beljakovine (npr. stročnice - humus in podobne namaze si lahko prinesete v službo), medtem ko se na enostavne ogljikove hidrate ne gre zanašati.
Strogo ločujte prosti in službeni čas
Uspelo se nam je prepričati, da živimo v času, ko je preprosto nemogoče odklopiti misli od službe, in se z delovnimi obveznostmi ukvarjamo skozi ves dan, tudi ko bi si morali vzeti čas zase in za svoje bližnje. A ni treba, da je tako. Vzemite si čas in si vsaj nekaj ur v dnevu rezervirajte samo zase in za prostočasne dejavnosti. Ko se igrate s svojimi otroki, ne razmišljajte o službenih obveznostih, pač pa bodite z njimi, prisotni v sedanjosti, in si pustite užiti trenutek, da ta ne švigne mimo vas, ne da bi se ga sploh zavedali. Vsaj od petih do osmih je prepovedan pogovor in že sama misel na službo, če delate popoldan, pa si to uro recimo premaknite od osmih zjutraj do enajstih dopoldan. V tem času ne preverjajte službenih klicev, e-pošte oziroma česarkoli, kar je povezano z vašim delom. Raziskave kažejo, da ljudje v povprečju tedensko posvetimo službi dodatnih sedem ur doma, ob čemer 57 odstotkov zaposlenih poroča o povišani ravni stresa, kar na dolgi rok vodi v izgorelost in druge zdravstvene težave. Tega se očitno zelo dobro zavedajo v Franciji, kjer je ravno pred dnevi prišel v veljavo zakon, ki šefom in vodjem podjetij prepoveduje stik z zaposlenimi zunaj delovnega časa. Kdor prekrši zakon in zaposlenemu pošlje SMS ali e-pošto zunaj delovnega časa, bo po novem za to drago plačal. Vseeno pa za vsakodnevni odklop ne potrebujemo nujno zakona, zadostovala bo že disciplina in zavedanje, da to potrebujemo. Brez skrbi, delo vas bo počakalo!
Cenite lepoto okoli vas
Smešno, kako se nam lahko svet v hipu zdi lepši, ko začnemo opažati in občudovati čisto vsakdanje stvari, kot so sončni vzhod, ptički, ki nam pojejo pod oknom, cvetlica, ki diši na vrtu, in še toliko drugih. Postavite si izziv, da jih opazite, pustite jim, da vas navdihnejo. Lahko se lotite tudi posebnega projekta in vsak dan fotografirate nekaj, kar vas je navdušilo. Lahko je to nasmeh vašega partnerja, kosilo, ki vam ga skuha tašča, hišni ljubljenček, ki s posrečeno pozo išče vašo pozornost, gozd, po katerem ste se tisti dan sprehodili in vas je navdihnil, karkoli vas pač spravi v dobro voljo. S tem boste svoje misli usmerili v iskanje dobrega in se priklopili na pozitivo, ki je glavno priporočilo vseh sodobnih mislecev. Konec leta pa boste imeli kup fotografij, ki vas bodo spomnile na to, kaj vse ste počeli in kako super leto ste preživeli. Takrat boste imeli idealno priložnost za vadbo hvaležnosti.
Bodite samooskrbni
Nekaj najboljšega, kar lahko storite zase, je, da poskusite sami pridelati čim več hrane. Če živite v bloku, si spomladi postavite nekaj lončnic na balkon (tam vam bo gotovo uspel češnjev paradižnik in gotovo še kaj drugega). Že to je boljše kot sploh nič. Kar vam ne uspe pridelati, kupite od slovenskih kmetov, ki pridelujejo ekološko, in jih s tem podprite, da bodo še naprej obdelovali svojo zemljo brez škodljivih škropiv in gnojil. S tem boste posledično poskrbeli zase in za svojo prihodnost, v kateri bo še mogoče kupiti ekološko, zdravo hrano, ki ni bila na poti do trgovin namakana v klor ali, še huje, radioaktivno obdelana.
Napišite seznam za pet
Ne samo prehrana, vadba in misli, na naše dobro počutje vpliva tudi vse tisto, kar počnemo z veseljem. In če se iz dneva v dan prebijamo s strogim urnikom, ki veleva čas za vadbo, čas za službo, čas za druženje in čas za hrano, v njem pa kar ne najdemo časa za tisto, kar nas veseli, potem smo zgrešili bistvo. Zato si vzemite list papirja in, če si še niste, si zdaj zapišite seznam petih stvari, ki jih želite uresničiti to leto. Prvi cilj naj bo čisto enostaven za izvedbo, a naj vključuje nekaj, kar vas veseli, kar radi počnete in se ob tem počutite srečni in povezani sami s sabo (na primer: obvezno poj pod prho, ali pa: vsaj enkrat v tem letu se sprehodi bos po travniku ob jutranji zarji). Svoje cilje stopnjujte od najlažje do najtežje izvedljivega ter poskusite do konca leta odkljukati vse zapisano. Najsi gre za učenje plesa ali ježe slonov v Aziji, prav vse je izvedljivo, če si namesto prepričanja, da ne zmorete, vedno znova zatrdite: zmorem!