Te je presenetilo dejstvo, da so te izločili? V oddaji Na robu preživetja si omenil, da si nekaj čutil skozi dan. Kako se je to videlo?
Resničnostni šovi so kot igra pokra, lahko dobiš ali pa izgubiš, in vselej so tukaj še drugi dejavniki, na primer tvoji soborci, ki lahko v vsakem trenutku odigrajo drugačno igro. Nikoli ne veš, kateri par kart imajo v roki. Če želiš ostati v igri, moraš biti prisoten na otoku 24 ur, kajti hitro se lahko zgodi, da ti uide kakšen pogovor ali beseda, ki je lahko pomembna za obstoj.
Zameriš kateremu od tekmovalcev?
V tem trenutku sem samski. Na splošno sem bolj avanturist in mi za zdaj tako tudi ugaja.
Kot rečeno, je to igra znotraj Survivorja. Enostavno smo se prišli igrat, nekdo izpade hitreje, nekdo bo zmagovalec. Z moje strani, kar se zgodi v Survivorju, ostane na otoku, in mislim da bo po zaključenem predvajanju večina nas ostala v dobrih odnosih, predvsem pa nas bo skupaj držala življenjska izkušnja, skupno trpljenje in bivanje na otoku, ki te na zanimiv način združi in poveže.
Klemen, odločno si pripomogel k odhodu Lidije, potem pa si odšel ti. Ti je zdaj žal za tako odigrano igro?
Z mojega vidika: seveda sem Lidiji namenil ogrlico, ker je bilo nesmiselno, da bi jo dal komu drugemu. Pozneje me je seveda to razmišljanje stalo odhoda iz Survivorja. Na napakah se učimo, po drugi strani pa se mi zdi škoda, da bi se obremenjeval s preteklostjo in temu namenjal čas; pravim, da moramo gledati naprej in moment izkoristiti čim bolje.
Rekel si, da ne boš ravno v ospredju, a zdi se nam, da je bilo ravno nasprotno, da sta z Luko prevzela pobudo za delo in odnose ...
Kot sem bil povratnik, so se name s prvim dnem začeli obračati po nasvete in ideje ter po mnenje o prihajajočih dneh in nalogah. Ker je ob vsaki odločitvi na otoku postala navada, da na koncu vsi pričakujejo še moje mišljenje, se od tega se več nisem mogel odmakniti, zlasti ker je velika večina konstantno spremljala zadevo iz ozadja. Zato sem seveda pozneje z Lukom tudi prevzel vlogo vodje, a to je iz ene skrajnosti prešlo v drugo, in tako sva z Lukom postala ogrožena.
V petek so v oddaji Survivor: Na robu preživetja izpostavili vajin odnos z Luko, kot da bi bila več kot prijatelja. Kako ga ti vidiš in to komentiraš?
Ne vem sicer, od kod je bilo to razvidno, in zdi se mi, da so to opazili le v petkovi oddaji ter so me želeli malenkostno podžgati, kar me je v tistem trenutku kar malo nasmejalo. Tako pač to je in od tega šovi živijo. Z Lukom sva se hitro ujela predvsem na podlagi podobne življenjske poti. Oba sva športnika, zavedava se, koliko odrekanja je potrebno za vrhunski rezultat, imela sva skupne teme in fant preprosto gleda in razmišlja širše kot večina drugih. Mislim oziroma prepričan sem, da z Lukom ne bova ostala le dobra prijatelja, ampak bova tudi poslovna partnerja.
Kakšni so zdaj vaši načrti?
Sem oseba, ki zaradi ogromnega števila lastnih idej ves čas, brez premora razmišlja v poslovni smeri. Rad sem obdan z ljudmi, ki so aktivni in v življenju vedo, kaj si želijo. Trenutno so moja prioriteta poslovno-promocijska darila. S tem se ukvarjam že kar nekaj let, ker pa razmišljam drugače, želim s popolnoma svežimi idejami razbiti to monotonost istih produktov, ki so podjetjem in posameznikom na voljo že vrsto let.
Nič pa ne slišimo o dekletih. Obstaja kakšna, ki ti je ukradla srce?
To so dokaj osebne zadeve in prav s tega stališča te tematike ne obešam na veliki zvon. V tem trenutku sem samski. Na splošno sem bolj avanturist in mi za zdaj tako tudi ugaja.
Za koga boste navijali?
Moji favoriti so Ines, Luka in Sara. Težko bi rekel, da favoriziram nekoga iz drugega plemena, saj preprosto nisem imel priložnosti, da bi koga bolje spoznal in si o njem ustvaril neko osebno mišljenje. Zato lahko izbiram samo iz mojega plemena, in to so trije zavezniki, s katerimi sem se do trenutka, ko sem izpadel, najbolje povezal in razumel.
