Seveda vsak glasbeni festival med zvezde povzdignejo (ali pa pokopljejo) predvsem pesmi. Če so pesmi dobre, je vse dobro, če pa so slabe, je vse slabo. Glede na to, da je letošnji razpis za Emo odprt do novembra, bi človek pričakoval, da bodo medtem nastale predvsem dobre pesmi, toda nato bo sledila »božja« komisija, ki bo morda izbrala ne prav dobre skladbe in potencialni hit bo zapečaten. Namreč, nobena skrivnost ni, da je bilo veliko slovenskih hitov na Emi že zavrnjenih, nato pa so te pesmi na domačih lestvicah kraljevale, medtem ko smo pesmi, sprejete na Emo, kaj hitro pozabili. Mimogrede, se kdo še spomni vseh pesmi za Emo 2016? Večina bo dejala le, da se spomnijo, da Nuši Derenda (zaradi komisije) ni uspel veliki met.
Bojijo se
In ko smo ravno pri vrhunskih glasbenikih ... tudi tu je pri nekaterih problem. Bojijo se televotinga, v smislu, da bodo ob že zgrajeni karieri na televotingu pristali na zadnjem mestu. Poleg tega menijo, da je tovrsten festival prej odskočna deska v glasbeno kariero kot pa kronanje že ustaljenega glasbenega ugleda.
Le dobra naj bo
Kakorkoli, če je pesem dobra, če ni kopija kopije in če ima potencial, ni vrag, da ne bi našla poti do poslušalcev. Ne glede na to, kdo jo izvaja, ali mladi up ali že prekaljeni glasbenik.