Si razočaran, da zapuščaš igro?
V šov sem prišel brez velikih ciljev, odhajam pa bogatejši za čudovito izkušnjo. Znal bom ceniti hrano in številne dobrine, ki se nam danes zdijo povsem samoumevne. Ta izziv je zato zame izkušnja, ki je nikoli ne bom pozabil. Iz foruma res odhajam kot poraženec, a z domačega kavča so stvari čisto drugačne. Ko sem stal v forumu, sem čutil hud pritisk in začel sem opazovati nasprotnika ter čisto zablokiral.
Se ti zdi dvoboj pošten?
Turnir je povsem objektiven. V forumu ni favoritov. Naredil sem napako, se zmedel in to me je drago stalo. A poraza se ne sramujem! Malo me je sicer potrlo, menim, da bi Adisa zlahka premagal, če bi ohranil mirno kri in ne bi podivjal kot kak divji bik. Preden sem naredil napako, sem imel res veliko prednost, po napaki pa se mi je vse sesulo. Toda slabe stvari bom pozabil, dobre pa si bom za vselej zapomnil.
Kaj si najbolj pogrešal?
Najbolj sem pogrešal sol, soli je manjkalo. In hrana brez soli je ogabna. Jedli smo neslan fižol, a zgolj zato, ker je nekaj pač treba zaužiti. A sem komaj zadrževal bruhanje. Sem pa ponosen, da sem to preživel, in zdi se mi, da je bil ta post kar blagodejen. Poleg tega že 14 dni nisem prižgal cigarete in zdaj je pred mano nov izziv, želim namreč za vselej opustiti to razvado.
Blaž priznava, da ima vsak svoje napake in te hitro postanejo zelo očitne, ko si z ljudmi nenehno v istem prostoru.
Bi lahko še zdržal v šovu?
V šovu sem bil psihično kar močan, čeprav me je občasno dajalo domotožje. V dvorcu je kot v zaporu, čeprav ni videti tako. Dvorec je lep, tudi vrt je krasen, a vse je majhno, in ko sem šel na sprehod, so bili ti krogi tako majhni, da se mi je kar zavrtelo … Psihično je res naporno in menim, da bo to postalo v nadaljevanju še bolj očitno. V šovu je kar nekaj psihično precej šibkejših in počasi se bodo začeli sesuvati.
Kaj pa odnosi, ste se veliko prepirali?
Kar nekaj prepirov je bilo. Toliko različnih ljudi je na kupu, vsak ima svoje napake, in ko si z njimi nenehno v istem prostoru, te napake postanejo zelo očitne, kar naenkrat si zaželiš, da bi jih spremenil. A drugih ne moreš spremeniti, lahko spremeniš le sebe. Jaz pa sem bil malo preveč direkten, zato sem se opekel. A sem vseeno vesel za to čudovito izkušnjo.
Komu bi privoščil zmago?
V finalu bosta Miro in Daša, če bo psihično zdržala. Ta ženska zna vse, seka drva … postavila bi, kar ji rečeš, uporablja levo in desno roko, je deloholik in bi bila v forumu lahko zelo nevarna. Miro pa tudi ima svojo zgodbo ... življenje v divjini, brez elektrike, zelo je spreten. Jaz recimo s fračo še nikoli nisem streljal, Miro pa je to že počel, zato je imel pri tej igri veliko prednost. Čestitam mu za zmago!
Boš s kom še ohranil stike?
V štirinajstih dneh bivanja na dvorcu sem se navezal na nekaj igralcev. A prav določenega ne morem izpostaviti. No, mogoče sem se bolj navezal na ženske, recimo na Dašo in Glorijo, s katerima sem se res dobro razumel. A ni šlo za simpatije. V psihološko naporni igri potrebuješ prijatelja, ki mu lahko zaupaš svoje težave, zato da se psihično stabiliziraš.
Ti je šel kdo še prav posebej na živce?
Vsak mi je šel kdaj pa kdaj na živce. Z Bojanom sva začetne konflikte hitro rešila. Njegovo norčevanje me je motilo. A sicer sem se razumel z vsemi. Na začetku vsi igrajo, nihče se noče nikomur zameriti. In na ta način je težko prebrati dušo človeka. Meni so vsi čudoviti, kaj več od tega pa ne.
Kaj bo prva stvar, ki jo boš naredil, ko prideš domov?
Najedel se bom, zaužil nekaj mesa! A nič pretiranega.
Bi šel še kdaj v kak resničnostni šov?
Bilo je nekoč mi je bil pisan na kožo, čeprav morda ni bilo videti tako. Velik domoljub sem, to nenehno ponavljam! In če želim razumeti Slovence, se moram podati v slovensko zgodovino. V tem šovu sem se lahko vrnil v čas Ilirskih provinc in spoznal, kako je slovenski narod 200 let nazaj premagoval ovire, in črno na belem smo v 200 letih iz naroda pastircev postali narod presežkov.
