Žiga svojo izkušnjo opisuje kot nepozabno. V samo enem dnevu se je predizbora udeležilo nekaj več tisoč ljudi, med katerimi je bil tudi sam. Ob pogledu na gnečo je vedel, da ga čaka dolg in naporen dan. Vsega skupaj je čakal kar 14 ur.
Po dolgih treh urah čakanja na prijavnico je končno prišel na oder 1, kjer je opazil polno dvorano nestrpnih ljudi. Pred seboj so imeli dvanajst sob, v katere so pošiljali tekmovalce. Ob čakanju ga je spremljal občutek živčnosti, saj so ljudje iz sob hodili objokani in nezadovoljni. Le sem ter tja se je kdo vrnil z nasmeškom na obrazu. Takrat se Žiga še ni zavedal, da bo še isti dan izvedel, ali je uspešno opravil prvo stopnjo.
Ko je končno vstopil v sobo za predizbor, je bilo nekaj treme, ampak odziv na njegov glas in dejstvo, da je prišel v London samo zaradi Talentov, je bil izjemen. Po odpeti pesmi Nessun dorma sta žirantki povedali, da je bil to najboljši nastop predizbora do tistega trenutka, in mu z veseljem dali zeleno luč za drugo stopnjo. Tako je srečno prišel vse do četrte stopnje.
Skozi sam proces predizborov je ugotovil, da je pot do avdicijskih nastopov na televiziji občutno daljša kot v Sloveniji. Ne glede na to, kaj ga čaka naprej, pravi, da je bila to neverjetna izkušnja. Pri vsem tem pa mu ob strani stojijo družina, sorodniki, njegova profesorica Alenka Gotar in prijatelji.