Gregor Trebušak ni običajen televizijski urednik. Ker tudi oddaja Svet na Kanalu A ni običajna dnevnoinformativna oddaja. A prav ta nenavadnost ekipo žene naprej že devet let.
Kanal A
Gregor Trebušak
Ni vselej lahko biti v istem morju z večjimi kolektivi informativnih žanrov v državi, pripoveduje Gregor Trebušak, a ekipni duh mladih novinarjev je po njegovem mnenju ključni recept za zmago. Za vsakodnevno zmago, ki jo krojijo poglobljene teme, raziskovalne žilice neustrašnih novinarjev in občutek za sočloveka. »Pa tudi za mlade in njihove ideje,« nadaljuje urednik, ki si želi, da bi Svet kljub hitremu tempu postal zatočišče vseh, ki se radi ustavijo, si ogledajo kakšno dobro zgodbo in se znebijo občutka, da so jih povozili trendi.
Kanal A
Gregorjev dan se začne zelo zgodaj. Najprej si ogleda kakšno informativno oddajo, nato prebere članke, vmes pa tudi malo, kot priznava, zakinka.
PRISEGA NA SVOJO EKIPO
Kaj v prvi vrsti razlikuje Svet od drugih informativnih TV-oddaj?
Poleg objektivnega poročanja se trudimo, da teme pripeljemo do konca, da pomagamo ljudem in da v naših oddajah prostor najdejo tudi teme, ki drugje včasih ostanejo prezrte: različni startupi, tehnološke inovacije, splet in še bi lahko našteval.
Kako se vam uspe boriti v morju z večjimi »ribami« informativnega programa? Čeprav ste manjši, bolj trendi in poskušate biti drugačni, uspešno »plavate« že devet let ...
Moja ekipa je tista, ki dela razliko. Novinarji imajo zjutraj ideje, čez dan delajo in naredijo stvari drugače. In potem kar nekako gre. Manj nas je in mlajši smo – to sta naši prednosti, zaradi katerih smo hitri, odzivni in prilagodljivi.
Kako konkurirati v današnjem medijskem prostoru?
Recepta ni. Delo je morda najboljši odgovor. In iskrenost pri tem, kar počnemo.
Televizijski voditelj in urednik Gregor Trebušak je prepričan, da ne moreš spremeniti sveta, če ne spremeniš najprej sebe.
Pišete tudi blog oziroma komentar; zakaj – je to platforma, kjer lahko izrazite svoje mnenje, ki ga v objektivni oddaji ne morete?
Ker se mi je zdelo, da je tovrstno pisanje še eden izmed načinov, s katerim lahko komuniciram s tistimi, ki jih to seveda zanima. Če jih ne, potem me seveda ne berejo. Ampak glede na moj poklic, na vse informacije, ki jih imam, glede na vse, kar mi novinarji povedo, na vse, kar sam izvem v svoji službi, lahko še komu ponudim poglobljen pogled urednika na temo, o kateri pišem.
Da ostaneš v koraku s časom in trendi, predvsem pa z mlajšimi, so družbena omrežja postala nujno orodje komunikacije?
Brez tega danes ne gre. Aktivni smo na našem facebook profilu, na twitterju, instagramu, snapchatu. Zakaj? Ker imamo ob oddaji še veliko vsebin, ki tam ne najdejo prostora, so pa namenjene tistim, ki morda ne ujamejo oddaje ali jih zanima, kako stvari počnemo v ozadju. Pa še ponuja možnost komunikacije. Ni nam težko odgovoriti na stvari, ki ljudi zanimajo.
Delite tudi zasebne vsebine?
Sam to večinoma uporabljam za Svet, včasih tudi za kakšen zanimiv utrinek.
Opažamo, da svoje zasebnosti ne želite preveč razkrivati. Zakaj ne?
Saj ni kaj posebnega razkriti. Vse vidite. Moja žena je Urša in je novinarka v Svetu. Torej naju velikokrat vidite skupaj. Srečate naju lahko tam, kjer so vsi preostali. Na Obali, na Pokljuki, v Ljubljani, kinu, gledališču. Nič bolj posebna nisva od drugih zakoncev.
Kako je videti delovni dan urednika oddaje Svet, ki ga vidimo tudi pred TV-sprejemniki kot voditelja?
Zjutraj se zbudim ob 5. uri, si ogledam kakšno informativno oddajo, domačo, tujo, preberem članke, pa vmes malo zakinkam. Prižgem Val 202 in že hitim na sestanek z urednicama, ki ga imamo ob 9. uri, 20 minut pozneje pa z novinarji. Nato spremljamo, kaj se dogaja, raziskujemo, preverjamo in sestavljamo oddajo. Večino dela naredi ekipa. Oni so tisti, ki prinašajo in delajo zgodbe. Brez njih ni oddaje. Zvečer pa kot voditelj, vsak drugi teden, nastopim še v studiu. In ob 19.30 pot domov. Takšen je urnik, a za zdaj ga ne bi zamenjal za nič na svetu.
Kanal A
Delo je po navadi najboljši odgovor za vse, kar ustvarimo, je prepričan Gregor Trebušak.
Kot urednika vas kdaj doletijo tudi manj prijetne naloge, kako se spopadate s tem?
Zagotovo. Odvisno od »prijetnosti«. Malo to držiš v sebi, se jeziš, greš na skvoš ali hokej in gre to iz tebe. A tako pač je, življenje je sestavljeno iz dobrih in slabih stvari. Ko vidim, kakšno ekipo imam, naj se to sliši še tako oguljeno, mi je vedno lažje. A kot rečeno, tudi to je del mojega poklica.
Kako se je spremenila oddaja od svojih začetkov in kako ste se v tem času spremenili vi?
Spremenil se je svet okrog nas, pa tudi naša ekipa ter zahteve in navade gledalcev. Zdaj je več poglobljenih tem, več prostora za moderne spremembe v okolju, v katerem živimo, več prostora za mlade, splet in njihov način življenja ter za skrb za starejše. Oddaja se je precej spremenila in se še bo. In sam? Seveda. V šestih letih pa človek že malo odraste ... Imamo precej spremenjeno ekipo, ki me vsak dan česa novega nauči.
Česa se bojite v življenju?
Bolezni. To je edino, na kar velikokrat nimamo vpliva. In nestrpnosti. Te je v teh časih, ko se vse spreminja, preveč. Slovenci imamo neverjetno lepo državo. Neverjetne ljudi. In neverjeten potencial. Zato se nam ničesar ni treba bati. Pa vendarle se. So še strahovi, ampak o tem kdaj drugič. Kaj moram pa tudi zadržati zase ...
Začenjate mesec dobrih zgodb; kakšen je namen?
Predstavili bomo ljudi, ki so imeli idejo, željo, moč in pogum in so nekaj naredili, nekaj začeli in uspeli. Morda tudi ne, a so upali tvegati. Ne moreš spremeniti sveta, če ne spremeniš sebe. Po domače povedano: če je mlada šivilja rekla, rada bi sama začela posel, in ji je uspelo, zakaj tega ne bi pokazali.
Kanal A
