Letos s koncertno turnejo praznujejo 30. obletnico delovanja, s Tomislavom Bralićem pa smo ob tej priložnosti poklepetali tudi o skrivnosti njihovega uspeha.
Letos praznujete 30 let klape Intrade. Kakšni so vaši prvi spomini na klapo?
Da smo bili mladi, zaljubljeni v dalmatinsko ‘pismu’ in da nam je bila pesem vse na svetu.
Koliko ste se spremenili v teh letih?
Kar zadeva ljubezen do pesmi, smo se bolj malo spremenili. Je pa zdaj naša pesem malo drugačna, zdaj imamo svoje avtorske skladbe, ki jih ima rado občinstvo po vsem svetu.
So ta leta minila hitro ali ne?
Zelo hitro so nam minila, saj smo vedno delali kaj novega, snemali, potovali … Bilo je zanimivo, zato je hitro minilo.
Kakšna je razlika v poslovnem smislu – klapa je namreč v zadnjih letih izjemno priljubljena, tako da je verjetno vse precej lažje?
Res je vse veliko lažje, vendar je vse tudi bolj zahtevno. Zdaj so pričakovanja občinstva veliko večja in mi moramo to upravičiti na vsakem nastopu. Upam vsaj, da je to za zdaj tako in da bomo tudi v prihodnje vsakič dali vse od sebe.
Kaj vam daje glasba v nasprotju z drugimi zvrsti umetnosti?
Meni je glasba vse na svetu. Vsak dan mi je pesem, glasba, vsak dan se naučim kaj novega, poslušam kako novo pesem in si zamišljam, kako všeč bo poslušalcem.
V Sloveniji ste izjemno priljubljeni. Kaj menite, zakaj je tako?
Pa saj se to ni zgodilo čez noč. Korak za korakom smo to gradili, pesem za pesem, koncert za koncertom. Ljudje nas imajo radi, ker imamo dobre pesmi, očitno pa tudi dobre koncerte.
Ste pričakovali, da bo vaša kariera tako dolga?
Pričakoval sicer sem, vendar me vedno kaj preseneti v pozitivnem smislu. Naj bo tako tudi v prihodnje – nismo preveč priljubljeni, vendar mi tako ustreza.
Ali vam gre pri koncertih v Sloveniji na živce, ker morate dalj časa potovati in ste zato dolgo odsotni od družin?
Ne. Jaz rad potujem, v Sloveniji smo hitro, ravno tako dolgo se vozimo, da se dobro pogovorimo o vsem. To so tri ali štiri ure dobre zabave v kombiju.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Prav na to, da smo že 30 let skupaj.
Zdaj pa bi vam zastavila še nekaj vprašanj, ki so pravzaprav asociacije v povezavi z naslovi vaših skladb. Katera je vaša najljubša ‘lipa rič’ (lepa beseda po dalmatinsko, op. p.)?
Prosim, hvala, oprosti.
Kakšna bi bila karta ljubezni?
Iskrena.
Ali ste vi srečen človek?
Da, najbolj srečen na svetu!
Imate radi cvetje?
Rad imam brnestro – to je dalmatinski divji cvet rumene barve, ki cveti spomladi.
Ali veste, kaj vas vleče k tebi?
Vem.
Tomislav Bralić pravi, da se je prej naučil peti kot govoriti.
Katere materine solze ste si zapomnili?
Solze sreče.
Ali je vaša postelja mehka?
Vedno.
Zakaj vedno pojete?
Prej sem se naučil peti kot govoriti.
