Estrada

Razkrivamo slovensko igralko, ki si je želela postati moški

Sonja Javornik
3. 11. 2015, 06.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Aleksandra Balmazović je ena od petih igralk, ki se zadnje dni pripravljajo na premiero nove predstave Priznam. Z Zvezdano Mlakar, Tino Gorenjak, Majo Martino Merljak in Marijano Brecelj bo obujala spomine na stare čase, mi pa smo želeli, da se med drugim spomni, kako se je s kolegicami sploh spoznala.

Mediaspeed
Maja Martina Merljak in Aleksandra Balmazović.

Se spomnite, kako ste se spoznali s soigralkami?
Z nekaterimi se že dolgo poznam. S Tino sva se poznali celo še pred Akademijo, saj sva obe Celjanki. Z Majo sva sodelovali pri predstavi, ki smo jo premierno igrale prav tako v Unionski kavarni že pred nekaj leti, ko sem bila še v paketu z dojenčkom. Potem se nekaj let nisva videli in naključje naju je združilo v skupne projekte. Ta je najin tretji »kreativnoproducentski« projekt, prvi je bila velika humanitarna akcija, ki je zaradi nesrečnih okoliščin prestavljena na naslednje leto. Drugi je bil uspešno realiziran novi koncept kreativnega programa v Kavarni – literarni freestyle, ki ga nadaljujeva po premieri naše predstave – novembra v Kavarni Union. Z Marijano imava pa skupnega prijatelja, najinega kolega, igralca in se poznava tudi iz njegovih zgodb … Ne smem pa izdati, kdo je. (smeh)

"Najraje imam Majo Martino!"

S katero se zasebno najbolje razumete?
Najbolj z Majo Martino, ker sva v zadnjih dveh letih že navajeni na stresne situacije in znava prebrati reakcije druga druge. Zdaj že lahko trdim, da si ne zameriva niti, če imava nesoglasja, drugačna mnenja. Tega namreč ne jemljeva osebno, kar je v tako kompleksnih procesih, kot je gledališki, bistvenega pomena. Marijanin smisel za humor mi je zelo blizu, tu se izjemno ujameva, pa obe sva »pritepeni« Beograjčanki, le da v bistveno drugačnih časih.

Kaj vas povezuje? V čem ste si različne?
Razlikujemo se v vsem. Bistveno. V dojemanju, čustvovanju, pojmovanju sveta, umetnosti, odnosov. V odzivih, željah, ciljih, prioritetah, mnenjih. A to je za takšno predstavo, kot je naša, lahko le plus. Pri tem pa nas povezuje vztrajanje, isti cilj: narediti iskreno, močno, čustveno predstavo, na katero bomo vse ponosne. Na katero bomo lahko ponosni vsi, ki smo predstavo delali. Krvavo delali.

Ali pogrešate kaj moške energije v tem povsem ženskem projektu?
Priznam, da jo res.

Ali vam je kdaj žal, da se niste rodili kot moški?
Dolgo časa mi je bilo. Odkar sem rodila, nič več. Hvaležna sem naravi, da mi je omogočila ta občutek izpolnjenosti in brezpogojne, neizmerne povezanosti.