Za drevišnji nastop je glasbenik pripravil šest vsebinsko zaokroženih sklopov pesmi, kot so Avtobiografske, Vizionarske in Etno variacije. Na odru se mu bo večkrat pridružil dolgoletni prijatelj, multiinštrumentalist in vsestranski umetnik Lado Jakša, so sporočili s festivala.
Domicelj je pot glasbenika pričel poleti 1965, ko je na kopališču Kolezija prevzel beat ansambel Helioni, v katerega je takoj povabil še danes aktivna pevca in glasbenika Jerneja Junga in Janeza Bončino - Benča. Helioni so eno sezono igrali po srednjih šolah in drugih plesiščih, Domicelj pa je nato že v prvem letniku fakultete odpotoval v Veliko Britanijo.
"Ko sem se odločil poprijeti za kitaro, ker mi orglice izrazno, zvočno in komercialno niso več zadoščale, seveda nisem imel pojma, kaj vse se bo v sorazmerno kratkem času, če gledam z današnjega vidika, zgodilo. Prvi začetki ravno zato niso bili plašni, inštrumente in ojačevalnike smo si morali dobesedno izmišljevati, ampak vsi smo uživali - mi na odru, čeprav so bile to šolske klopi, palet takrat še ni bilo, in oni na plesišču," je za današnje Delo povedal glasbenik.
Po vrnitvi v domovino je hkrati z nastopanjem v raznih ansamblih stopil na samostojno glasbeno pot - z akustično kitaro, orglicami in svojimi ter tudi pesmimi drugih avtorjev.
Je eden redkih v slovenskem in bivšem jugoslovanskem prostoru, ki ustvarja podobno kot ameriški kantavtorji: v nekaj minutah pove zaokroženo kratko zgodbo. Njegova besedila so raznovrstna, od ljubezenskih do satirično-političnih.
Konec 60. let minulega stoletja je izdal prvo malo ploščo, za katero mu je, tako kot še za marsikatere poznejše izdaje, ovitek naredil Kostja Gatnik. Začel je nastopati na festivalih in hkrati resneje komponirati tudi tako imenovane popevke, ki pa so vedno vsebovale družbenokritični naboj, zelo poznana je Zbogom, sin (Alfi Nipič, 1970). Sledile so Stara mama in Jutri bo vse dobro, Nič več sam, Mrtev in bel, Življenje je lepo, Danes bo srečen dan, Moja kitara, Ko pravica spi, Jamajka in druge. Njegov opus danes obsega več kot 400 skladb in ducat albumov.
Prvi album, poimenovan Tomaž v živo, je objavil konec 1977. Dobro leto pozneje je izšel album 48, na katerem je bilo kar šest uspešnic, sledil je prvi slovenski konceptualni album Ženska, ženske, ženski, nato še Kratke domače in leta 1985 Brez zavor, s katerim se je poslovil od slovenske, predvsem pa jugoslovanske glasbene scene, in odšel v London. Po sedemletnem delu na mednarodnem radiu BBC World Service se je leta 1992 vrnil v Slovenijo in odprl podjetje, založbo in trgovino Dots Records, ki je delovala skoraj 20 let.
