Ob karizmi, telesni vzdržljivosti, muzikalnosti in tehnični pripravljenosti je osrednja spretnost dirigenta, da zna igro stotih ali več nadarjenih glasbenikov preoblikovati v zven, ki je več kot le vsota posamičnih članov orkestra.
Rattleu je pri vodenju orkestra najpomembnejše sodelovanje. Slovi po tehnični zanesljivosti, širokem repertoarju in veliki sposobnosti pri oblikovanju orkestrskega zvena. Najbolj znan je po interpretacijah skladateljev poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, kot je Gustav Mahler.
Njegov talent so opazili že med študijem na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu. Leta 1980 je postal glavni dirigent Simfoničnega orkestra mesta Birmingham, deset let kasneje pa njegov glasbeni direktor; do takrat sta oba že dosegla svetovno slavo.
Šef dirigent Berlinskih filharmonikov je od leta 2002, za naslednika Claudia Abbada so ga izbrali glasbeniki sami v "tekmi", v kateri je bil njegov protikandidat za to prestižno mesto prav tako slavni Daniel Barenboim. Od takrat je orkester s 130-letno tradicijo preoblikoval v fundacijo ter s tem dal več besede članom orkestra namesto politiki.
Pod njegovim vodstvom so Berlinski filharmoniki izpopolnili svoj zvok, njihov repertoar pa je širši kot kdajkoli prej. Pogodbe, ki se mu izteče leta 2018, sicer ne namerava podaljšati. Namerava pa ostati v Berlinu, saj si želi več dirigirati v Državni operi in Nemški operi, je povedal v enem od nedavnih intervjujev.
Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters ga je pred današnjim življenjskim jubilejem označila za izjemnega dirigenta našega časa. S svojim strastnim in natančnim slogom je vedno postavljal mejnike v poustvarjalni umetnosti, je zapisala v čestitki.
