Z združitvijo diatonične in klasične harmonike so postale glasbene možnosti neomejene.
Če se vam je, dragi bralci, zdelo, da Mihe nekaj časa niste nikjer zasledili, je to morda zato, ker si je za nekaj časa odstranil svoj prepoznavni znak – dolge skodrane rdeče lase. Ko je ugotovil, da ga nihče več ne prepozna, si je znova začel puščati prepoznavne dolge lase.
»Zdaj je spet vse v redu,« je dejal poslušalcem Radia Veseljak, ki jim je še zaupal, da bo zdaj, ko so se počitnice resnično končale, začel voditi tečaj diatonične harmonike. In ker se želi veliko veseljakov naučiti igranja na harmoniko, se je dvakratni absolutni zmagovalec najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na to glasbilo odločil, da se lahko prijavite na tečaj, ki se bo začel danes, v soboto, 20. septembra, v prostorih Doma krajanov Notranje Gorice.
Tečaj je primeren tako za začetnike kot tudi za tiste s predznanjem na tem glasbilu. Miha je dejal, da ga lahko brez skrbi pokličete na telefon 041/806-414 ali pa mu pošljete e-sporočilo na miha.debevec@siol.net. Naj vas spomnimo. Miha Debevec je dvakratni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko (Attimis – Italija) in zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Že kar nekaj časa se posveča večinoma koncertiranju, pri čemer sodeluje s številnimi uglednimi institucijami. Prispevke o njem sta v okviru oddaje Slovenski magazin denimo predvajali satelitski TV-postaji CNN in 3Sat, pred zadnjima zgoščenkama z naslovoma Spopad harmonik in Izrazi harmonik (skupaj s Tomažem Rožancem) pa je izdal še tri samostojne projekte, in sicer kaseto z naslovom Prvak harmonikar – Miha Debevec (1994) ter zgoščenki z naslovoma Mladi virtuozi – Miha Debevec (1998) in Diatonična harmonija (2005).
Med vidnejšimi nastopi v zadnjem obdobju velja omeniti koncert na Manhattnu (New York), nastop pred Evropsko komisijo (Bruselj), na Mednarodni turistični borzi (Berlin) in dnevu Evrope v Stockholmu (Švedska). Leta 2007 je gostoval v Miamiju na Floridi in v Dallasu v Teksasu, kjer je bil poseben gost na največji konvenciji harmonikarjev v ZDA. Od drugih ustvarjalcev se loči zlasti po tem, da se njegov izvajalski opus ne omejuje le na preproste narodnozabavne in ljudske skladbe, kar je značilno predvsem za diatonično harmoniko, ampak njegova glasba prerašča tudi v druge, za to glasbilo zahtevnejše glasbene zvrsti.