Najprej čestitke za izvrsten promocijski koncert ob izidu novega albuma. Zdi se, da ste Drinkersi v boljši kondiciji kot kadarkoli, kajne?
Da, če drži, da kopriva ne pozebe, da je vino z leti boljše, potem morda res The Drinkers potrjujemo ta pravila. Mislim pa, da se po dvajsetletnih izkušnjah tudi spodobi, da se v našem delu vidijo velik napredek in spremembe. Tiste pozitivne mislim.
Vaši oboževalci so si enotni - Drinkersi so samo s Kolijem tisti pravi. Vam je kaj žal za tista leta, ko je v skupini prepeval Maki?
No, jaz nikdar ne komentiram obdobja, ko je bil član Drinkersov Živkovič, pa ne iz razloga, da bi me karkoli motilo, ampak preprosto nisem spremljal njihovega dela v tem obdobju. Ni mi žal za teh šest let, ko sem se umaknil iz banda. Menim celo, da je bilo to nujno potrebno, saj se je, ko sem se vrnil, pokazalo, da so tako moji kot tudi pogledi ostalih članov skupine na življenje na splošno in na dogajanje v glasbi povsem drugačni, kot so bili ob mojem odhodu.
To, da so Drinkersi samo s Kolijem pravi, bo pa že držalo, saj je Koli tudi ustanovitelj Drinkersov v tandemu z Robertom Likarjem. In tisto prvinsko naj bi bilo originalno, pa kakršnokoli pač že je.
Album Recidiv je pravzaprav nekakšna vaša izpoved, je tako? Morda res ni take uspešnice na prvo poslušanje, kot so Žeja, Jagri …, ampak kot tekstopisec ste izvrstno prelili svoja razmišljanja v besede.
Vedno sem bil prepričan, da bom v nasprotju s smrtniki, ki živijo ob meni na tej kugli, za vedno tukaj in da sem nesmrten. Pa sem dobil nekakšno nevidno klofuto, ki me je na neki način prebudila, in v zadnjih letih naredil precej drastičnih sprememb na sebi – ne beri botoks –, ki pa so posledično spremenile moj način gledanja na vse, kar se dogaja v okolici, kjer biva moj organizem, kot tudi odzive na dogodke, na katere se morda včasih niti odzval ne bi.
Album Recidiv bolj kot svojo izpoved vidim kot neki svoj nov pogled na stvari, ki se dogajajo, že odkar so tisti menihi potuhtali, kako lepo je biti zadet, kot tudi pogled na stvari in dogodke, ki nimajo neposredne zveze s prepovedanimi in manj prepovedanimi substancami.
Kar zadeva uspešnice, pa mislim, da bi se na tem albumu našla marsikatera kandidatka za hit, a kaj, ko to, kaj bo hit in kaj ne, ni odvisno od kvalitete, ampak od nekoga tam za pultom in njegovih odločitev o tem, kaj bo ta narod vseslovenski smel poslušati.
Zelo odkriti ste glede vseh svojih grehov. Naslovna pesem Recidiv je seveda pesem o vašem obdobju alkoholizma. Vas še kaj vleče v ta mokri raj?
Ne samo, da sem odkrit glede svojih dejanj, ki jih vi poimenujete grehi. Celo ponosen sem na vse, kar sem in kar bom počel. Ko enkrat nisi zvest samemu sebi, je po mojem čas za resni razmislek o sebi in svojem obstoju v tej dimenziji. Spoznal sem oni svet, zdaj poznam tudi tega. Najbolj pomembno pa mi je, da se zavedam in poznam tisto nekaj vmes. Tisto prehodno obdobje iz enega agregatnega stanja v drugo je bolj pomembno od vsega in pove o osebku, ki je vmešan, največ. Mislim, da se tam kalijo značaji, in ravno o tem govori pesem Recidiv.
Kdor je poskusil kakršnokoli vrsto zasvojenosti – mimogrede, jaz sem jih spoznal kar nekaj – in trdi, da ga več ne vleče tja, je največji lažnivec, kar jih je, ali pa laže samemu sebi in si s tem pomaga, da ostane na tem bregu deroče reke. Da, dostikrat pomislim na ta mokri raj in nikoli nisem rekel, nikoli več.
Na albumu sta tudi skladbi o Trbovljah in Fužinah … Je pomembno, od kod kdo prihaja?
Ni pomembno, od kod si, pomembno je, da si ponosen na kraj, od koder izviraš, in na to, kar si. Ljudje blazno radi stigmatizirajo druge po poreklu, videzu in še po čem. Ali s tem skrivajo svoje nezadovoljstvo s samim seboj, pa ne vem. Morda vam bo kdaj kdo od omenjenih zakompleksancev dal odgovor na to vprašanje, če se sploh zaveda samega sebe.
Mislite, da boste zaradi skladb, kot je Huda baba, dobili kakšne nove oboževalke?
Če jih bom – bomo? Ha … jih že imamo!
Sicer pa je še nekaj skladb na temo alkoholizma. Ampak zdi se, da če ste nekoč o pitju peli bolj pozitivne skladbe, se zdaj lotevate bolj tistih žalostnih posledic alkoholizma ...
Kot sem že omenil, pišem o tem, kar vidim v tem trenutku. Tisto včasih je že izpeto. Grem naprej …
