Tina Potočnik Mlada igralka nima veliko torbic. Pri teh modnih dodatkih prisega predvsem na praktičnost in trpežnost. »Moja torbica mora biti tako velika, da gre vanjo zlahka tekst za novo predstavo, to je kar zajeten sveženj listov A4. Torbica pa mora biti vzdržljiva tudi zato, ker se od doma do službe prevažam s kolesom in jo vržem v košaro. S seboj vedno nosim razne drobnarije, med njimi tudi zvezek in svinčnik, torbica pa mora imeti še poseben predal z zadrgo, da lahko varno spravim ključe. Ne prisegam na blagovne znamke, temveč na uporabnost. Zaželenih je nekaj predalov, da se mi stvari ne pomešajo in izgubijo. Imam srečo, kajti čeprav se res veliko vozim s kolesom, mi torbica iz košare še ni poletela,« se zasmeji Tina. V torbico pa velikokrat da tudi smoothie, ki si ga pripravi, kadar ima zvečer predstave, da ne ostane brez večerje, pa tudi za kakšno prehransko dopolnilo se najde prostor.
Bernarda Žarn »Moji torbici bi težko rekla tako, ker je prevelika za pomanjševalnico; je res prava velika torba ali 'taška', kot se reče v mojem rodnem Posavju. Včasih sem jih pogosteje menjavala, zdaj sem postala bolj 'monotorbična'. V njej imam – kot verjetno večina žensk – zares (pre)veliko stvari in temu primerna je tudi njena teža. Ko me je ujel fotograf Vito Tofaj, sem se ravno odpravljala na snemanje, zato sem poleg denarnice, zasebnega in službenega telefona, planerja, v katerem so zapisane vse moje obveznosti, sončnih očal, rdečila za ustnice in prehranskega dopolnila za bolj zdravo življenje imela spravljena tudi nosilca televizijskega zvoka in slike. K teži moje torbe, a obenem k večji lahkotnosti dni navadno pripore tudi kakšna knjiga. Zdaj potrebujem predvsem smeh in sprostitev, zato nosim s seboj knjigo Projekt Rosie. In ker je fotograf Vito pravi kavalir, me ni silil, naj iz torbe potegnem čisto vse, in hvaležna sem mu za to,« pravi Bernarda.
Damjana Golavšek »Od nekdaj prisegam na velike torbe, pri tem pa pazim, da je tako velika, da kljub številnim stvarem, ki jih dam vanjo, ni videti preveč nabasana. Teh reči pa zlepa ne zmanjka. Poleg pastil za grlo, ki pomagajo proti hripavosti, svinčnika, dvojih očal (pri petdesetih že malo slabše vidim), šminke, glavnika, dveh denarnic – ene za drobiž in druge za denar, račune in kartice – imam pri sebi vedno tudi pilico za nohte. Odkar živim na vasi in imam vrt, imam kratke nohte, pa še ti se hitro radi razcepijo in potrebujejo prvo pomoč,« o vsebini svoje torbice, ki mora biti tako velika, da vanjo vedno lahko vtakne še kaj, pravi Damjana.
Alenka Godec »Doma imam kar nekaj torbic, vendar je najnovejša vedno tudi najljubša in jo z veseljem nosim po vseh opravkih. Najhujše pa je, kadar v veliki torbi ne najdem telefona,« se smeji Alenka, ki ima v svoji bisagi vedno ključek USB z glasbo (za kakšen nepričakovan nastop), majhen parfum, denarnico z vsemi karticami, kremo za roke, vžigalnik (čeprav ne kadi, ga uporablja za prižiganje sveč), očala za branje, žvečilne gumije, notes in še kaj bi se našlo. »Kadar pa grem sprehod s svojim kužkom, vzamem manjšo torbico, v katero dam le nekaj drobiža za parkirnino in kavo, papirnate robčke in vrečko za pasje kakce.«
Mojca Mavec Zaradi nenehnih potovanj se njeno življenje »dogaja v kovčkih«. Pravzaprav ima samo dva, manjšega za nizkocenovne lete in večjega za čezoceanske. »Nekoč sem imela veliko torb, zdaj pa nosim le tri ali štiri. Sicer pa so mi zelo ljub modni dodatek. Za v gledališče pa imam rada majhno torbico. V večji torbi imam vedno: pašmino, saj nikoli ne vem, kdaj me bo zeblo, toaletno vodico v steklenički, manjši od sto mililitrov, da mi ne težijo na letališču, osvežilne robčke, telefon, dežnik (ne poslušam vremenskih napovedi in me lahko presenetijo padavine). Ne sme pa manjkati niti zložljiva vrečka za v trgovino, saj mimogrede kaj kupim, pa denarnica, ki je z leti čedalje debelejša, pa ne zaradi denarja, temveč raznih kartic in kupončkov ugodnosti. Obvezne so tudi krema za roke, drobižnica (zelo ljubo darilo prijateljice iz Japonske) in ljubka škatlica za vizitke, ki je bila najprej namenjena prijateljici, pa mi je bila tako všeč, da sem jo obdržala. V torbi imam vedno tudi nalivno pero in bombice ter notes, saj se držim reka, da pametni pišejo. Skratka, moja torbica je moja zakladnica. Vedno mora biti velika, da vanjo spravim vsaj pol stanovanja.«