Estrada

Ula Furlan in Miša Molk radi obiskujeta nudistično plažo

Irena Pirman
22. 3. 2014, 12.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Ne, Ula Furlan te ne kresne te po glavi, ko mora stoprvič govoriti o starših. Priznava pa, da odgovarja že skoraj avtomatično. Ampak skozi pogovor o njiju izveš tudi veliko o njej sami: »Mocarela in paradižnik, to še vedno najraje jem za zajtrk po prekrokani noči,« smeje se odgovori na vprašanje, kaj rada je.

Mediaspeed

»Nad to kombinacijo me je navdušil oči, ki je bil, tako kot je mami še vedno, izvrsten kuhar (pa babica je tudi bila!). Prihajam iz družine, v kateri se je vedno rado kuhalo in dobro jedlo.« In kaj ima najraje? »Bolje bo, če povem, česa ne maram: vampov, trdo in mehko kuhanih jajc, gob in sirov s plesnijo. Drugače pripravljam in jem vse – krompir, meso, lazanje, zelenjavo, testenine!«

To pomeni, da mora veliko telovaditi, da je tako vitka? »Ne. Mami je od nekdaj navdušena športnica, oči je oboževal tenis, namizni tenis in mini golf, ki sva ga igrala skupaj. Jaz navdušenja nad športom nisem podedovala. Sem pa po očku podedovala tisti gen, ki mi omogoča ohranjati precej vitko postavo. No, saj grem včasih na Šmarno goro, ampak vmes mi je dovoljeno vsaj dvakrat zaviti z očmi. In, da, včasih hitro prisopiham na Rožnik ali na Grad, ampak to so tiste mini zmage, ki mi ne pomenijo prav veliko. Vseeno se zavedam, da bi morala zdaj, ko prihajam v zrelejša leta, malce več migati, iz čisto zdravstvenih razlogov.«

Pred kamero, še posebno v prizorih golote, pa verjetno le pomisli na to, kakšna je videti – o Uli se je zadnje čase pisalo, ker se je slekla v nadaljevanki Življenja Tomaža Kajzerja: »V prizorih, v katerih si popolnoma gol, si razgaljen tako čustveno kot fizično. To je pač poseben trenutek na snemanju, pri katerem je pomembno, da imaš, tako kot sem imela jaz, krasnega režiserja (Petra Bratušo) in soigralca (Matija Vastla), ki ti pomagata, da veš, da delaš pravo stvar, da to delaš zgolj za podkrepitev zgodbe, da ne gre za kakršno koli izpostavljanje česa, kar ti ni ljubo. Ne vem, zakaj znova pišejo o mojem slačenju. Moje joškice so bile vsem na ogled že v mojem prvem filmu, Hit poletja. Z goloto in svojim telesom nimam nobenih težav.«

V prostem času rada gleda nadaljevanke (Punce, Igra prestolov, Hiša iz kart) in ga preživlja s fantom.

Kljub temu jo je treba čistunsko pobarati, in kaj je mami rekla na vroče prizore? (smeh) »Tudi ona nima težav s tem. Pogovor o čebelicah in ptičkih sva že zdavnaj odkljukali ... tako, mimogrede. Radi obiskujeva tudi nudistično plažo.« Skratka, res čisto preveč hrupa za nič.

Nekako podobno opisuje zgražanje nekaterih, ker so ji (nepotizem pa tak!) zaupali vodenje Eme: »Na RTV Slovenija delam od petnajstega leta, ko sem sodelovala v oddaji Študentska ulica, in Ema ni bila prva prireditev, ki sem jo vodila.« Ne nazadnje v kratkem prihaja na male zaslone z oddajo Nedeljsko popoldne z Ulo, »zato je najbolje, če tako govoričenje vržem čez ramo«.

Mama in oče (Miša Molk in Silvan Furlan) sta ji dovolila še nekaj: pri 18 letih, »po maturi, z dokazilom, da sem sprejeta na fakulteto«, sta ji dopustila, da se je odselila od doma. »Starša sta bila super do mene. Ne glede na to, da nismo ostali skupaj, njun odnos ni vplival na naš skupni odnos. Vse, kar sem prejemala od njiju, je bil njun interes do mene in njuna ljubezen. Omogočila sta mi svobodo, da sem šla po novi poti. Oditi je najlaže. Dva meseca se ti zdi smešno, potem pa ugotoviš, da tistih par sto evrov, ki si jih prihranil poleti, definitivno ne bo dovolj. Ugotoviš, da si je treba poiskati službo, da si boš plačeval najemnino, da je hladilnik prazen, da mama ne pere oblek. Ker sem bila vseeno prepričana, da si to želim, sem trmasto vztrajala. Nisem se hotela vrniti domov. Imela sem srečo, da starša nista dvignila rok nad mano, čeprav sta rekla, da mi ne bosta pomagala. Hotela sta, da spoznam, da je trmarjenje doma eno in da so velike sanje o samostojnem življenju enkrat, ko jih začneš živet, malce bolj krute, kot si misliš. Sicer doma ni mame, ki je jezna, ker nimaš pospravljene sobe, kar je bilo takrat grozno, ampak je to manj grozno kot dejstvo, da si sam odgovoren za vse.«

To je med drugim pomenilo, da je študij trpel, medtem ko je delala na različnih koncih in krajih, na agenciji Luna, na Delu, v Slovenski kinoteki. Snemala je tudi reklame. »Čeprav vse te stvari niso razlog, da je študij trpel. Zavedam se, da je res veliko ljudi, ki ogromno zmorejo, in je vse le stvar osebne motivacije, discipline in zorganiziranosti, da zmoreš študirati, delati in plačevati najemnino. A kaj, ko je pri 19 letih še toliko drugih stvari, ki te zanimajo!«

Vpisala se je študij komunikologije: »Odločitev ni lahka. Brskaš po svojih talentih in zanimanjih, pa kljub temu ne veš. Ko sem bila majhna, sem hotela postati baletka, računovodkinja. slikarka, pisateljica. Ampak v gimnaziji sem hitro ugotovila, da me ne zanimajo ekonomija, zgodovina, geografija, matematika, fizika, pravo in medicina. Družboslovje mi je bilo blizu: zaradi očeta in njegove ljubezni do filma in mame, ki je bila povezana s televizijo. S komunikacijami in svetom reklam sem se veliko srečevala, zato sem mislila, da bo študij komunikologije to, kar me v resnici žene. Ampak potem tudi ugotoviš, da je veliko odvisno od prakse: več ko bereš, bolj si v stiku s pisano besedo, več ko pišeš, bolj iščeš in hitreje najdeš svoj slog, več ko delaš v marketingu, bolj razumeš marketinški ustroj.«

Nekako pred sedmimi leti »sem se podala bolj v očkovo smer, k filmu. Igra mi je nekako rekla: 'Živijo!' Nimam nobenih igralskih tečajev. Tako kot pri drugih stvareh sem se vse učila sproti. Mi je pa resnično žal, da danes, ko sem dovolj zrela sogovornica, nimam ob sebi očeta, ki bi ga lahko v zvezi s filmom vprašala toliko stvari. Z veseljem bi šla po nasvet k njemu, ker sem ga imela neskončno rada in sem bila njegova mala deklica, čeprav mi seveda tudi mami da kopico nasvetov, ko skupaj gledava filme, analizirava nastope in podobno.«

Ula navdušuje tudi s slogom oblačenja: »Poklicno se prepuščam Nini Jagodič, s katero sva našli skupni jezik. Iščeva manj zasebne in bolj televizijske trenutke, a še vedno slog, v katerem bi bila, kar v resnici sem. Zasebno se ravnam po občutku: kaj mi kakšen dan ustreza. Če sem tečna, se oblečem v črnino – ali nasprotno, upam, da mi bodo svetle barve popravile razpoloženje.«

Nakupuje v trgovinah pa tudi na spletu. Pri negi obraza in telesa pa ni lepotna obsedenka: »Raje imam domačo nego, na primer različne maske. Seveda sem rada oprhana, po prhi se namažem z mlekom za telo, odlakiram in nalakiram si nohte, vsak večer si očistim obraz in kožo nahranim s pravo kremo. Ampak veliko raje kot h kozmetičarki grem v savno, masažni bazen ali na masažo.«

V prostem času rada gleda nadaljevanke (Punce, Igra prestolov, Hiša iz kart) in ga preživlja s fantom: »Lepo se imava, čedalje rajši se imava in upam, da se bova še naprej imela rada.«

Posnetek njenega seksualnega spektakla v nadaljevanki Življenja Tomaža Kajzerja si lahko ogledate tu.