V nekem intervjuju je javno priznala, da si z Albertom zelo želita otroka in da trdno verjameta, da se jima bo želja kmalu uresničila. Toda čas teče, o tem, da bi kneginja Charlene pričakovala naraščaj, pa ni ne duha ne sluha. Oba s knezom Albertom sta odrasla v družini z več otroki, zato si ne želita samo naslednika na monaškem prestolu, ampak več otrok. Razočaranja, ko ostaja njuna želja neuresničena, se vrstijo in oba čedalje teže skrivata, kako jima je pri srcu. Za Charlene pomeni dodaten udarec to, da sta se v letu 2013 na monaškem dvoru rodila dva dojenčka. Marca je postal oče najstarejši sin princese Caroline, Andrea Casiraghi. Z ženo Tatiano Santo Domingo imata sinka Sacho. Tik pred božičem pa je v Monako prišla iz Pariza tudi Carolinina hči Charlotte in v bolnišnici Princese Grace rodila sina. Charlene se je z Albertovima nečakoma iskreno veselila naraščaja, toda obenem jo tudi boli srce, da ni ona tista, ki bi svetu sporočala tako vesele novice kot Andrea in Charlotte. Zdravniki pravijo, da zakonca morda nimata otrok zaradi prevelike želje po zanositvi. Preveč sta krčevita, preveč zaverovana v en sam cilj, ta pa se jima izmika. Morala bi se umakniti iz javnega življenja v Monaku in nekje v samoti, daleč od svetovljanskega trušča, najti drug drugega in svojo skupno pot do sreče. A kaj, ko to žal ni mogoče! Albert in Charlene ostajata ujetnika svojega življenja in upata, da se bo vendarle zgodil čudež, po katerem hrepenita: da bosta postala starša.
