Kličejo se kar po svojih lastnih imenih in tako se predstava tudi imenuje: Boris, Milena, Radko. Seveda peripetije med njimi sprožajo salve smeha v dvorani, gledalci pa se sprašujejo, koliko je v drami resnice in koliko domišljije. Rac je nekdanji Milenin mož, Dušan sedanji. Kakšno vlogo pa igra Boris?
Ko smo se pogovarjali o vseh njenih ljubeznih, nam je Milena zaupala, da je od vseh najpomembnejša tista do otroka. »Neprimerljiva z vsako ljubeznijo je ljubezen do otroka. Je nekaj posebnega. Je ljubezen brez oklepajev. Srečni smo, če nam otrok to ljubezen vrača, srečni pa smo tudi, če je enosmerna. To gre tako daleč, da lahko naredimo tudi nekaj napak, čeprav nehote. Ta ljubezen je res kompletna, popolna,« je razložila.
Kot igralka je imela najprej kar nekaj pomislekov, preden se je odločila za naraščaj. »To res ni preprosto. Kot mlada igralka moraš biti ves čas navzoča, sicer izgineš. Tudi zdravstveno to ni preprosto: na odru ima srce hitrejši ritem, notranji napor je večji. Zato tudi te nosečnosti niso preproste. Ko se otrok rodi, se moraš hitro vrniti v formo – tudi to ni preprosto. Zvečer druge otroke mame dajo v posteljo in jim pojejo uspavanke – igralke tega ne morejo početi. Zato nas je veliko igralk imelo otroke pozno.
Jaz se za to nisem zavestno odločila. Toda ko sem prišla v neka leta, se je v meni nekaj sprožilo, neznani glas, narava je poskrbela za to. In potem sem se na vse pretege trudila, da sem dobila otroka. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi imela otroka dosti prej, zato da bi imela še kakšnega. Zaradi sebe in zaradi otroka,« je priznala Zupančičeva.
