Viktorija Bencik Emeršič je igralka, ki navdušuje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kot mamica skoraj petletnemu Tiborju in žena prav tako znanega igralca Bojana Emeršiča pa je ena izmed tistih žensk, ki se trudijo uskladiti zasebno življenje s kariero. »Nedvomno sem najbolj ponosna na to, da sem mama,« pravi. »In na to, da lahko ob tem uspešno uresničujem tudi druge cilje.«
Eva Aljančič, direktorica prodaje in marketinga pri Si.mobilu, poudarja, da so ji v vzor ženske, ki cilje v življenju dosegajo na pozitiven način – z jasno in odkrito komunikacijo, brez čustvenih izsiljevanj, vedoč, da so v odnosih spoštovane in enakopravne. Svoj uspeh in posebnost vidi v tem, da uspešno združuje kariero in družinsko življenje. »Kar je včasih lahko fatalno težko,« se zasmeji.
»Žal mi je besede usodna v besedni zvezi femme fatale, ker asociira na negativno, uničujočo žensko energijo,« pravi Alida Bevk, ki s svojimi zanimivimi vlogami navdušuje v ljubljanski SNG Drami. »V mojem videnju je femme fatale razbremenjena te težke stigme. Povezujem jo z brezčasno ženstvenim namesto usodnim, ki uničuje.« Njeno profesionalno življenje zapolnjuje raznovrstnost, kar je dokazala že pred desetimi leti z Borštnikovo nagrado za mlado igralko.
Ana Lukner se je v slovenska srca usedla kot dobrotnica, ki je Slovence prebudila iz apatičnosti. Simpatična svetlolaska je namreč s svojo dobrodelno pobudo Anine zvezdice ustanovila organizacijo, ki pomoči potrebnim dostavlja hrano, ki jo darujejo dobri ljudje po celi Sloveniji. Njihovo delovanje je transparentno, saj ne sprejemajo ničesar drugega kot samo hrano. »Kar rečem, to naredim,« odgovori na vprašanje po njenih fatalnih lastnostih.
Jana Morelj je poznana kot radijski glas, ki je čez čas zaplaval tudi v televizijske vode. »V življenju sem najbolj ponosna na to, da so moji starši ponosni name,« se nasmehne. Jana se namreč zaveda, kako pomemben je lahko vzor za mlajše, ki vzornike še iščejo. »Tudi moji mlajši sestri sem v vzor in se zavedam tega, da sem kot medijska oseba bolj na očeh in moram zato biti še bolj odgovorna s svojimi besedami in dejanji.«
Milena Kalacun je v slovenskem medijskem prostoru znana kot svojevrstna gurujka na področju medijskega in poslovnega svetovanja. V svojem poslovnem življenju je najbolj ponosna na to, da si je že zelo zgodaj, pri šestindvajsetih letih, zgradila kariero in zasedala zelo visoka delovna mesta. »Čeprav za ta mesta nisem bila nujno dovolj zrela, sem si to upala in imela pogum, da sem šla na to pot.«
Jelena Aščić je v svoji pestri novinarski karieri dosegla že veliko, pa vendar skromno poudari, da same sebe ne vidi kot fatalne ženske. »Vsekakor sem ponosna na to, da kariero gradim na svojem delu in ne na pojavljanju na ekranu. Pri meni imata prednost kakovost in vsebina izdelkov,« pravi. To je njeno delo, na katerem sicer ne bo viden njen obraz, a je vsekakor odraz njenega dela.
Jerca Zajc Šušteršič je pri svojem delu suverena, kar je nedvomno odraz tega, da v njem uživa. »Zelo rada hodim v službo, čeprav sem mama in obožujem svojo hčerko. Vem, da ne bi bila izpopolnjena, če ne bi imela rada svojega dela.« Kar se tiče usklajevanja družine in službe, pa pravi, da se ključ skriva v dobri organizaciji. Čeprav je voditeljica, se še vedno počuti kot novinarka in prizna, da morda pogreša raziskovalno delo.
Ajda Smrekar je igralka, ki že nekaj let navdušuje v različnih vlogah na televizijskem ekranu. »Femme fatale je bitje, ki s svojimi čari vzbuja neobvladljivo moško slo in moške s tem pahne v pogubo. Podobno kot sirene ali muze v grški mitologiji.« Kot igralka se prelevi v številne vloge: »Lahko sem služkinja Claire, nežna Ofelija, neizprosna in spletkarska Kasija, moški ali ženska, trmasta Sapramiška, neumna blondinka, femme fatale ali 'femme brutale'!«
