Aleš Klinar, ki ga marsikdo kliče kar 'Klinči', nas je sprejel med snemanjem zadnjega albuma. Takoj ko smo prižgali kamero in namerili luč vanj, je v smehu komentiral: »Dobro, dobro, priznam vse! Kaj svetite s to lučjo vame … Tega sem navajen že s policije!« In led je bil prebit …
Aleš je pred kratkim spet slavil in pometel s konkurenco. Na zadnjih Melodijah morja in sonca je namreč prav njegova skladba dobila glavno nagrado za glasbo. Pesem Vse je ljubezen, ki jo je zapela vrhunska Alenka Godec, je torej le zadnja v nizu uspešnic legendarnega Klinčija.
Z Alešem smo se pogovarjali o njegovem rojstnem dnevu, ki je resnično nekaj posebnega.
Čeprav si videti vsaj petnajst let mlajši, boš praznoval petdeseti rojstni dan. Kako ga boš obeležil?
Hja, to je čudna obletnica obstoja. Polnoleten sem že, ta faza je že bolj kritična, in ker smo mladi po srcu in v hlačah tudi še (smeh), sem se odločil, da bom za obletnico naredil eno fajn plato.
Naslov?
63-special, kar je letnica mojega rojstva, in ker ste močni matematiki, lahko takoj izračunate, kakšna obletnica je.
Kako si se lotil tega projekta?
Ob tej priložnosti sem se odločil, da bom povabil kup kolegov ... Naredil sem ploščo, ki je krojila moj glasbeni okus. Torej od 80. do 90. let prejšnjega stoletja. Brez kompromisov.
Žanrsko ostajaš v rokerskih vodah ali bo vse skupaj bolj umirjeno?
Ah, to bo pa fajn žganje. Našla se bo tudi kakšna lepa balada, da bo kakšna 'baba' prišla na nastop. (smeh)
Kdaj pa bo ta plošča ugledala luč sveta?
Na jesen, malo pred tem smešnim jubilejem. Takrat bi morala biti zaključena. Poleg te plošče bom dal še ploščo s svojimi starimi življenjskimi hiti – 'the best of' mojega časa.
Kaj pa koncerti, jih bo kaj?
Po promociji bomo naredili 'en giro' po Sloveniji, ker mislim, da taka glasba manjka, pa tudi mi, starejši mladoletniki, lahko marsikaj pokažemo, poleg svojih lepih postav in telesc. (smeh)
Ko smo končali pogovor o glasbi, zadnji plošči in njegovem 'smešnem jubileju', pa je Klinčiju na pamet padla zelo dobra ideja. Skupaj smo jo mahnili na čevapčiče, kjer se je prijetno druženje z glasbeniki nadaljevalo kar dolgo v noč. Kot nekoč, ko je bilo za zabavo potrebnih le nekaj ključnih stvari: prijatelji, dobra hrana in pijača in seveda glasba.
