Uredništvo revije Stop je s to akcijo želelo vzpodbuditi in dvigniti kakovost radijskega in televizijskega sporeda, hkrati pa so iskali tudi tiste ustvarjalce, ki niso tako zelo v ospredju in na očeh, pa kljub temu pa njihov ustvarjalni delež pri nastajanju in oblikovanju oddaj ni ravno majhen. In prav to je tudi glavno vodilo aktualnih viktorjev, ko so te nagrade prestopile mejo nedolžnosti in postale resni pokazatelji tistega, kar je najboljše v popularni in medijski kulturi ...
Prireditev je bila v medijih zelo dobro sprejeta – tako je bila leta 1992 podelitev na ljubljanskem Bellevueju, prvič z radijskim in televizijskim oglašanjem v živo, leta 1993 se je s prihodom novega urednika revije Stop Igorja Saviča in njegovega pomočnika Primoža Kališnika začelo novo poglavje viktorjev. Podelitev je bila v diskoteki Life v Domžalah, od leta 1994 pa gostuje v Cankarjevem domu v Ljubljani (razen leta 2003, ko so viktorje podelili v Viba filmu). Prvi dve leti je bila v veliki sprejemni dvorani, nato v Gallusovi dvorani (samo podelitev viktorjev za leto 1998 je bila v Linhartovi dvorani). Vse prireditve je prenašala tudi televizija.
Viktorji so doživeli še eno pomembno prelomnico: ob petindvajseti obletnici revije Stop je uredništvo viktorjem popularnosti dodalo najbolj častnega in spoštljivega – viktorja za življenjsko delo.
Nominirance vsako leto sprejme župan našega glavnega mesta, jim pripravi slavnostni nagovor in tako počasti posameznike oz. skupine, ki jim je večer pravzaprav namenjen. Po prireditvi pripravimo tradicionalno in vedno odmevno zabavo v čast nagrajencem, vabilo zanjo pa je še posebno zaželeno.
Vsako leto nova pričakovanja, vsakič drugačna prireditev in vedno nove izvirne kombinacije tako nastopajočih kot podeljevalcev, le nagrajenci so v nekaterih kategorijah pogosto isti ... Tak je pač slovenski medijski prostor. A ugled nagrade viktor je nedvomno velik in želja po "biti zraven" prav tako.
