Cesto po dolini Idrijce obnavljajo postopoma, kar pa povzroča velike zastoje, saj je na tem odseku postavljenih tudi do deset semaforjev. To bo več kot desetmilijonski zalogaj za našo državo, dodatnih 8,7 milijona pa bodo pridobili s pomočjo evropskega denarja.
Novica o obnovi ceste je prišla kot naročena tako za ljudi kot tudi za tamkajšnje obubožano gospodarstvo in območje, ki opaža visoko brezposelnost. Seveda pa je veliko časa vse skupaj viselo v zraku, saj bi se kmalu zgodilo, da bi omenjena obnova oziroma gradnja četrte razvojne osi zaradi nič kaj obetavnega stanja v državi padla v vodo.
Na desnem bregu reke Idrijce je bila prometna varnost že nekaj časa skrb vzbujajoča, s tem povezana sta bila tudi gospodarski razvoj doline Soče in turizem, ki je v tem delu Slovenije še vedno paradni konj. Številne naravne danosti in prečudovita ter neokrnjena narava namreč ponujajo neslutene možnosti za razvoj, prav slabe cestne povezave pa prinašajo negativno konutacijo.
Pri obnovi Keltike gre za izjemno visoke stroške, saj je poleg obnove cestne infrastrukture treba opraviti tudi številna druga dela. Veliko pozornosti je namreč treba nameniti utrjevanju brežin in podpornim zidovom. Ker je obnova Keltike državni projekt, to še ne pomeni, da ni svoj delček dodala tudi občina. Uredili bodo namreč varna postajališča za avtobuse, ki so v dolini predstavljala kar velik problem, in jih tudi osvetlili s svetilkami, ki se napajajo s sončno energijo. Med potekom obnove sta bili močno na udaru tudi vasi Slap ob Idrijci in Idrija pri Bači, ki sta še vedno prekopani, skozi naselja pa poteka izmeničen promet, ki je urejen s semaforji. Mnogi se pritožujejo, da je čakalna doba na semaforjih predolga in da niso sinhronizirani, saj menijo, da bi bile lahko čakalne dobe v času, ko gradbinci ne delajo, in ponoči krajše. Na Direkciji RS za ceste pojasnjujejo, da je to določeno z zakonodajo in da so storili, kar je v njihovi moči.
Najbolj so se nad razmerami na Keltiki pritoževali turisti. Ozka in ovinkasta cesta je letošnje poletje postregla še z dolgimi čakalnimi vrstami pred semaforji, kar je po dolgih urah vožnje, ko se turisti pripeljejo iz katere izmed evropskih držav, vse prej kot prijetno. Mnogi se tudi sprašujejo, zakaj je hkrati odprtih več gradbišč in ali ne bi bilo bolj smotrno, da bi najprej končali enega in šele nato odprli drugega.
Najzahtevnejši del obnove je gradnja 410 metrov dolgega predora od Oblaza do Dolenje Trebuše, ki ga bodo zvrtali skozi hrib in se tako izognili nevarnemu odseku ceste. Vlada je idejo, da bi Keltiko nekoliko skrajšali s predorom, že potrdila, a preden bodo začeli vrtati v hrib, bo gotovo minilo še nekaj časa. Pod območjem, imenovanim Dominov rob, pa bodo zgradili tudi 110 metrov dolg viadukt. Cilj projekta je povečati pretočnost na eni najslabših in varnostno najbolj problematičnih cest v Sloveniji, hkrati pa prebivalcem s tega območja omogočiti boljšo povezavo z osrednjo Slovenijo.
V Posočju se že vrsto let srečujejo z dokaj perečo problematiko, begom možganov, tisti najbolj vztrajni in na Posočje navezani mladi strokovnjaki pa se odločajo za mnoge nerazumno početje, ko se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano, za kar v času obnove porabijo od pet do šest ur v obe smeri.
