Kje pa smo danes? Našo žensko štafeto, ki je bila še v Oslu na sedmem mestu, so včeraj zmagovite Norvežanke »povozile« in jo izločile iz tekme.
Najprej je treba poudariti izjemo. Četrto mesto Katje Višnar v sprintu je odličen rezultat. Dosegla pa ga je tekmovalka, ki je malce izven našega tekaškega ustroja, saj večino časa trenira na Norveškem, kjer je zdaj njen drugi dom.
Kje je ekipa, ki je Petro Majdič popeljala do tako izjemnih rezultatov? So vsi odšli, ker pri nas ni bilo pogojev za dobro delo (ne govorimo o denarju), ali pa ni bilo športnikov, ki bi bili pripravljeni žrtvovati vse (tako kot Majdičeva) za dobre rezultate? Odgovore poznajo trenerji in strokovno vodstvo tekačev, dejstvo pa je, da si bodo morali po tej sezoni naliti čistega vina. Smučarski tek je izjemen šport, eden najtežjih, v katerem lahko uspejo samo posamezniki, ki se temu športu predajo z dušo in telesom. In to dobesedno. Vprašajte Petro, kako je bilo zadnjih deset let njene kariere, ko je šla skoraj vsak večer v letu (to je 365 noči) spat z mislijo na trening naslednji dan. Zdi se, da se pri nas le redko najdejo značajne osebe, ki so sposobne prenašati predvsem psihične pritiske in gotovo tudi bolečine.
Toda če za vse skupaj še najdemo kakšno opravičilo (to, da ne moremo, ne drži, saj je vse demantirala Petra), pa ne moremo mimo tega, da smo bili na tekmi ženskih štafet (moških sploh nimamo) izločeni, ker smo zaostali za cel krog oziroma ker je našo tekmovalko Norvežanka ujela. Izgovori o bolezni, slabem dnevu in podobnem ne morejo vzdržati. Če so v strokovnem štabu vedeli, da so naša dekleta zaradi bolezni v zadnjih tednih telesno preslabo pripravljena, jih preprosto ne bi smeli poslati na start. Si lahko mislite, kako se počutijo športnice, ki v osnovi niso tako slabe, nekdo pa jih prehiti za cel krog? To je ponižujoče, zbije moralo in vzame veselje do športa.
Gledali smo včerajšnjo tekmo štafet in na začetku se je zdelo, da so bile smuči Barbare Jezeršek namazane z medom, saj je že po kilometru zaostajala ogromno. Pa ne, Barbara je dejala, da so ji smuči tekle odlično. Torej je bila tako zanič.
Kaj je torej narobe, da se Slovenija tako sramotno kaže na tako velikem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo? In to Slovenija, ki ima zdaj dediščino Petre Majdič. Strokovni svet mora razmisliti - ali bomo tekmovali na ravni Indije in Toga ali pa bomo poskušali temu lepemu športu vrniti vsaj nekaj leska, ki nam ga je zapustila Petra.
