Lance Armstrong, sedemkratni zmagovalec prestižne kolesarske dirke Tour de France, ki je preživel raka na modih, ustanovitelj dobrodelne fundacije Livestrong in več kot desetletje vzor številnim Zemljanom, je nedavno priznal, da je svojo kariero zgradil na dopingu in lažeh. Pred televizijskimi kamerami se je pokesal, malodane potočil solzico in se številnim celo zasmilil. Čeprav je več kot desetletje zavestno kršil antidopinška pravila in zakone, ki v Franciji in Italiji, na primer, posedovanje, jemanje in preprodajo nedovoljenih snovi enačijo s kriminalnim dejanjem, v arogantnem ciniku niso videli goljufa in kriminalca.
Andreja Stareta, zdravnika in športnega komentatorja, to ne preseneča. Klima v Sloveniji je pač takšna, da smo do dopinga zelo prizanesljivi, ugotavlja. »Ko so pri jemanju ujeli nekatere najboljše slovenske športnike, smo jih objokovali. Zakaj? Ker so bili športna zveza, olimpijski komite in mediji pod vtisom osamosvojitve in preštevanja medalj, pa naj so bile dosežene na kakršenkoli način. Vsi so delovali v prid dopinga. Nekateri so ga tudi spodbujali. Sicer ne javno, med vrsticami pa. Po koluarjih se od tistih, ki so bili neposredno vpleteni, sliši marsikaj, da si naravnost zaprepaden. Ampak to je bila folklora, ki smo se jo pač šli. Upam, da bo zdaj, ko je predsednik antidopiške komisije Jani Dvoršak, naša krovna športna organizacija delala bistveno bolj v prid človeka kakor športa,« pravi dr. Stare.
Nenormalni otroci športnic
Tisti, ki trdijo, da je uporaba dopinga varna, zavajajo in lažejo, je neomajen. »Doping ni le škodljiv, povzroči lahko tudi srčno smrt. V povezavi z neodkrito boleznijo krvnožilnega sistema jo namreč povzročajo natančno iste substance, ki se uporabljajo pri dopingu. Zato smo v zadnjih, recimo petnajstih letih tudi videli toliko smrti.« Sam je pred kakšnim desetletjem v neposrednem prenosu komentiral nogometno tekmo, ko je nogometaš iz Kameruna padel in umrl. Obdukcija je pokazala, da je imel neodkrito krvnožilno bolezen.
Športnica, s katero je govoril, je preživela, a si zaradi negotovih posledic jemanja dopinga ni upala zanositi vse do osemintridesetega leta. »Še nikoli v življenju nisem doživela hujše stiske kot takrat, ko sem ležala na porodni mizi. Nisem vedela, kaj bo prišlo iz mene. Mnoge moje znanke, športnice, so rodile nenormalne otroke, mi je povedala. Zakaj številne športnice nimajo potomstva? Ker se bojijo, da otrok ne bo normalen! Predvsem v nekdanji Vzhodni Nemčiji so rojevale novorojenčke z okvarami, gluhoneme, slepe ... Ali pa so umrli med porodom.«
In sploh ni pomembno, katero od danes 233 prepovedanih substanc in katerega od okoli 40 prepovedanih postopkov so zlorabile. One ali slovenski športniki. »Pri nas imamo 39 odkritih zlorab dopinga in 6 nenadnih srčnih smrti. Glede na majhno število registriranih vrhunskih športnikov in relativno visoko število odkritih zlorab dopinga smo glede povprečja v samem svetovnem vrhu.« Vendar je škodljivost zdravju le en vidik dopinga. Drugi je kaznivost dejanja.
Dopinškim tatovom pobrati denar
Ko športnik zmaguje s pomočjo dopinga, krade denar kolegom. »Armstrong je zaslužil zelo veliko denarja z lovorikami, do katerih je prišel lažno. Z dopingom je ta denar neposredno ukradel tistim, ki so delali pošteno in bi ga morali dobiti. Tudi naše športnice in športniki, ki so bili dopingirani, so naredili enako. In zato bi jih morali obravnavati enako. Če nekaj ukradete in vas zasačijo, vam bodo dali kazen in vas pahnili v ječo. Pri dopingu pa ne vidimo denarja, ki je v ozadju, zato smo do njega premalo radikalni.«
Trikratna olimpijska prvakinja iz Sydneyja Marion Jones je zaradi njega ostala brez vsega – medalj, rekordov, nepremičnin in denarja, zaradi laganja pod prisego je pristala za zapahi. »V Ameriki je laganje pred sodiščem najhujši prekršek, ki ga lahko narediš. Pri nas to seveda ne velja. Mi imamo cele ekipe, ki učijo ljudi lagati pred sodiščem. Kdor najbolje laže, tisti je največji frajer, najbolj pošten.« Naš sistem ne deluje.
»Imamo nekaj vrhunskih snovalcev dopinga, ki svobodno hodijo po slovenskih mestih, po športnih toriščih, se vsem smejijo, jim ponujajo svoje storitve in jih dopingirajo, naše pravosodje pa jih lepo gleda oziroma jih sploh ne gleda. Mi ne spoštujemo pravil. Športnika, ki ga dobijo na kontroli dopinga, ne vklenemo in pahnemo v marico. Ko neodvisne teste na vrhunski način opravijo vrhunski strokovnjaki, se začne vpiti, da je vse laž, teorija zarote, da to ni mogoče. To je neumnost. Hrana za nevedne. In zato je izobraževanje o dopingu tako zelo pomembno, čeprav se o njem ne predava nikjer, ne na medicinski fakulteti ne na farmakologiji,« razlaga Andrej Stare.
