Mladi napadalec pravi, da iz tedna v teden, iz dneva v dan, iz tekme v tekmo dobiva potrditev, da boljše odločitve, kot da po lanski sezoni Krefeld zamenja za Köln, ne bi mogel sprejeti.
Zelo vesel je bil Rok že maja, ko je postalo jasno, da se bo poleti selil v drugo nemško mesto, v drug nemški klub. »V DEL sem hotel ostati. Vedel sem, kakšen hokej se igra, kaj lahko pričakujem, kaj moram delati, v čem moram biti še boljši. Sam sem tak, da nikoli nisem zadovoljen, pa četudi mi gre, kot si želim,« je uvodoma dejal Rok, ki je, čeprav se zanj v Krefeldu ni izšlo, vseeno hvaležen za to izkušnjo. Te vedno pridejo prav. »Iz leta v leto sem na različnih področjih izkušenejši, kar ti največ da. In čeprav sem poznal ligo, nisem vedel, kam natančno se podajam, kakšna je organizacija. A hitro sem spoznal, da gre za zelo organiziran klub, ki deluje na zelo visoki ravni,« je pojasnil.
Köln, ki je zadnji dve sezoni ligo končal v prvem krogu končnice, ima letos veliko večje apetite. Nazadnje je pokal najboljšega v DEL osvojil v sezoni 2001/02, to hoče v tej ponoviti: »Ekipa je bila zelo dobro sestavljena. Na začetku so nam dali vedeti, da bi radi osvojili naslov in so zaradi tega v gradnjo moštva vložili veliko truda.«
Morski psi iz četrtega največjega mesta v Nemčiji so že poleti zelo trdo trenirali, pripravljalne tekme so igrali v Rusiji in Švici in nič čudnega torej, da so tudi v ligaškem tekmovanju takoj pokazali, kakšno kvaliteto ta ekipa resnično premore. »Tudi zaradi tako dobrih priprav smo v ligi začeli odlično. Nič se ni prepuščalo naključju. Na prvih sedmih tekmah nismo utrpeli poraza,« je pojasnil 23-letni mladenič, čigar ekipa si želi že po rednem delu osvojiti prvo mesto: »V končnici pa potem iti korak za korakom.« Kölnčani trenutno na lestvici po 28. krogih zasedajo drugo mesto, a imajo enako število točk (54) kot vodilni Mannheim, ki ima odigrani dve tekmi več.
Razlike med Krefeldom in Kölnom, tako mestom kot klubom, so po Tičarjevih besedah precejšnje. Že to, da je Köln milijonsko mesto, Krefeld pa ima štirikrat manj prebivalcev, se seveda zelo pozna. »V Krefeldu se je veliko bolj čutil utrip navijačev, vse je bilo bolj domače, bolj pristno, kar zadeva odnose. Tu nas ljudje na ulicah ne prepoznajo, nogomet je prvi šport v mestu, poleg športa se dogaja še marsikaj drugega. A če komu omeniš, da igraš za hokejski klub, je vsak navdušen. Pred kratkim smo na prazničnih stojnicah zbirali denar za otroke z rakom, jih obiskali v bolnici, jim podarili veliko igrač. Skrbimo, da smo pomemben del tega okolja, da delamo pravo stvar. Tako in tako mislim, da se dobro z dobrim vrača,« je dejal otrok Jesenic, ki ga na ledu spremlja veliko navijačev. Lanxess Arena namreč sprejme kar 18.500 gledalcev: »Mislim, da smo le en torek letos igrali pred manj kot deset tisoč navijači, drugače jih je med 13 in 16 tisoč. Ogromno. Vsak rad igra pred tolikšno množico.«
Obstaja pa še več razlik med novim in starim Rokovim delodajalcem. Čeprav je tudi v novem klubu tujec, je tu obravnavan povsem drugače. »Lani je trener veliko več časa posvečal svojim igralcem iz Severne Amerike. V Kölnu pa smo vsi enakovredni, vse nas dajejo v isti koš. Naše strokovno vodstvo je zelo dobro, vedo, kako in kaj, in zato smo tam, kjer smo,« je zatrdil centralni napadalec našega mladega reprezentančnega tria, ki ga tvori z Žigo Jegličem in Robertom Saboličem.
Igra kot v celotni DEL tudi v Kölnu temelji na trdni obrambni, a sistem, po katerem igrajo Rok in njegovi soigralci, je povsem drugačen od sistema pri nekdanjem klubu. »Igramo bolj napadalno. V obrambni tretjini je seveda naloga številka ena dobiti plošček, in to je treba narediti čim bolj hitro. Toda tu ne igramo tako obrambno, mogoče tudi zato, ker je ekipa drsalno boljša, prav tako je bolje tehnično podkovana. Tak način igre nam je pisan na kožo,« je razpredal Tiki, ki se mu to pozna tudi statistično. Po 28. krogih ima namreč le šest točk manj, kot jih je imel lani v vsej sezoni: »V Krefeldu smo lani imeli res velike težave s poškodbami in sem skoraj vsako tekmo igral z novima soigralcema. Vseskozi smo se uigravali na novo.« Kar seveda ni enostavno.
A to je preteklost, sedanjost je videti veliko boljša kot tudi njegova +/- statistika (+7), v kateri je med najboljšimi petimi v ekipi. Center tretjega kölnskega napada je dejal, da je že na prijateljskih tekmah pred sezono zelo dobro igral, ko je sledil začetek lige, pa se je vse malo ustavilo. »Šele v devetem krogu sem prvič zatresel mrežo. Moj napad si v tistem času ni in ni znal pripraviti konkretne priložnosti,« je pojasnila slovenska in kölnska štiriindvajsetica, ki je zaradi tega samo še bolj trdo trenirala, samo še bolj trdno verjela, da se bodo stvari obrnile na bolje. In so se.
»Moj napad zdaj iz tekme v tekmo boljše in boljše deluje, zdaj že točno vemo, kje bo kdo, kaj bo kdo storil. Tudi sam sem iz tekme v tekmo bolj zadovoljen,« je navdušeno nadaljeval hokejist, ki poleti rade volje zaigra tudi v dresu slovenske in-line hokejske reprezentance.
Če je pred leti prve slovenske korake v nemškem hokeju naredil Ivo Jan, ki mu je nato sledil še Marcel Rodman (ta z bratom Davidom letos igra v drugi nemški ligi), danes v DEL lahko poleg našega sogovornika spremljamo še dva Slovenca, Aleša Kranjca in Mitja Robarja. »Nemci nas spoštujejo. Veliko je za to naredil Anže Kopitar, ampak tudi za reprezentanco ne mislijo, da je neki hokejski eksot, menijo da igramo dober hokej, da bomo naslednje leto spet igrali v elitni diviziji. Fantje kar vedo, kako in kaj, včasih pa pride tudi do kakšne šale, a te letijo bolj na državo, ne na hokej,« se je smejal Rok. Seveda smo ga poprosili za nadaljnjo pojasnilo. »Še vedno nas 'zezajo', da smo Balkanci. Z Alešem nama pravijo 'čevapa', za kar sva si kriva povsem sama, ker sva jih te besede naučila midva in se zdaj iz naju delajo norca,« je v še večjem smehu nadaljeval Jeseničan, ki je pred kratkim s Kölnom svoj dogovor podaljšal do konca naslednje sezone: »Dokazal sem jim, da lahko igram tu, da sem si to pogodbo zaslužil in da se lahko v miru posvetim le hokeju in delam to, kar najbolje znam. V Krefeldu na primer nisem pokazal vsega, kar znam. To me je žalostilo, vedel sem, da lahko veliko več pokažem, kot sem.« In letos je.
