Kevin Kampl je poseben v več pogledih. Na »prvo žogo« zagotovo najbolj izstopa s svojo nevsakdanjo pričesko, ki se marsikomu sprva zdi precej čudaška, toda sčasoma ti priraste k srcu. Nasploh zelo prijeten in zgovoren fant, ki ga kot nominiranca za slovenskega nogometaša leta 2012 predstavljamo tokrat.
Kampl pa seveda ni poseben le zaradi svoje pričeske. Izstopa - in to je morda celo najpomembneje - tudi s svojim nogometnim znanjem. Da ga premore ogromno, ni nobenega dvoma več. Če je bilo na začetku nemalo takšnih, ki so dvomili v tega v Solingenu v Nemčiji rojenega 22-letnika, je danes nejevernih Tomažev bore malo. Kampl se je v letu 2012 brez dvoma dokončno uveljavil na veliki slovenski nogometni sceni. In kakšno leto je to zanj zares bilo.
Začel ga je kot član kluba iz tretje nemške lige, končal pa kot draga okrepitev nesramno bogatega Red Bull Salzburga, slovenski reprezentant in navsezadnje tudi kot eden najbolje plačanih igralcev v državici na sončni strani Alp. Čeprav je šele »izplaval iz pubertete«, se lahko že pohvali, da si je skorajda že rešil življenjsko eksistenco. Potem ko je v nekaj tednih pri nemškem klubu VfR Aalen pokazal dovolj, da je nase opozoril velikana iz Mozartovega mesta, je s slednjim na zadnji dan poletnega prestopnega roka podpisal pogodbo, o kateri sanja pravzaprav vsak. Tudi prestop je bil za slovenske vrste precej zajeten, Salzburg je zanj menda plačal kar okoli tri milijone evrov. Po vsega dveh mesecih je VfR Aalen s slovenskim nogometašem izpeljal neverjeten posel: zanj je plačal vsega 200 tisoč evrov, kolikor je znašala odkupna klavzula v pogodbi, ki jo je imel Kampl podpisano z Osnabrückom, nato pa z njegovo prodajo iztržil kar 15-krat več!
A ker ni vse v denarju, je pri tem z žogo izjemno spretnem veznem nogometašu v povezavi z letom 2012 izpostaviti še nekaj dejstev, ki so precej bolj povezana z njegovimi predstavami na zelenicah v Nemčiji in Avstriji. V prvi polovici leta 2012 je bil po ocenah priznane nemške revije Kicker tako najbolje ocenjeni nogometaš Osnabrücka, nato je za VfR Aalen na treh tekmah zabil dva gola in prispeval še dve asistenci. Ko je prestopil k našim severnim sosedom, je bil že po svoji prvi tekmi v salzburškem dresu deležen pravih hvalospevov. »To je eden izmed najboljših nogometašev, ki sem jih kdajkoli videl igrati. Morda celo najboljši, ki so kdajkoli zaigrali v Avstriji,« je bil po njegovem debiju skorajda evforičen trener nasprotnika (!) Heinz Fuchsbichler, ki sicer sedi na klopi Rieda. Čeprav do danes za klub s stadiona Red Bull Arena še ni zabil nobenega gola, je v začetni enajsterici praktično nezamenljiv, tudi njegove igre so na zavidljivo visoki ravni. V Salzburgu zagotovo ne obžalujejo, ker so zanj odšteli za avstrijske razmere dokaj zajeten znesek; še več, vztrajajo, da so s Kamplom dobili nogometaša, s pomočjo katerega bodo gradili (svetlo) prihodnost svojega kluba.
Manjša od zasluženega
Dobre igre so v letu 2012 Kampla pričakovano pripeljale tudi iz mlade v člansko slovensko reprezentanco, čeprav je v slednji - to si upamo zapisati - dobil manj minutaže, kot bi si jo dejansko zaslužil. Prvič je bil zraven v Kufsteinu na prijateljski tekmi z Grčijo, ko ni dobil priložnosti za igro. Kasneje je v nekaj intervjujih jasno in glasno zdaj že nekdanjemu selektorju Slaviši Stojanoviću sporočil, da želi igrati, saj ocenjuje, da si to tudi zasluži. Če bi se Stojanović ob koncu lanskega leta odločil, da bo Kamplu že kar takoj namenil vidnejšo vlogo v reprezentanci, potem bi se morda njegova mizerno kratka pustolovščina na selektorski klopi vsaj malce bolj zavlekla.
Tako pa je Kampl za reprezentanco odigral zgolj tri tekme, kar ni sorazmerno kvaliteti njegovih predstav na klubski ravni v preteklem letu. Tako je pokazal tudi odziv gledalcev, potem ko je Ljubljančan izjemno spretnemu fantu končno le ponudil priložnost za debi. Bilo je v Ljudskem vrtu, Kampl je v igro prišel ob koncu kvalifikacijske tekme s Ciprom. Ko je prišel na igrišče, so gledalci skoraj eksplodirali od navdušenja, tudi Kampl pa je nato v nekaj minutah dokazal, kako zelo je hrepenel po igranju v članskem dresu Slovenije. Morda smo v tistih nekaj minutah po njegovi zaslugi videli celo največ svežine, eksplozivnosti in predvsem želje v reprezentanci v vsem mandatu pod Stojanovićevim vodstvom.
Ker je Kampl danes dejansko eden redkih Slovencev, ki redno iz tedna v teden igrajo za svoje klube, ker se mu takšna vloga obeta tudi v letu 2013 in ker je njegova kvaliteta tako ali tako nesporna (o tem zdaj dejansko ne gre več dvomiti), bi moral biti v prihodnje brez dvoma med tistimi nogometaši, ki bodo nosili glavno reprezentančno breme pod vodstvom novega selektorja. Na njegovi strani je tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji bolj malo nogometašev z njegovimi igralskimi karakteristikami. Zato se zdi, da bi bilo to, da Kampl ne bi bil standardni član udarne enajsterice naše reprezentance, podobno kar samomoru. Stojanovićevo iskanje rešitev v drugi smeri se je že izkazalo za takšno.
